1. Analiza registriranih traktorjev v Goriški regijiBranko Tratnik Ambrožič, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo analizirali število registriranih traktorjev v Goriški regiji za leto 2018 v primerjavi s celotno Slovenijo. Podatek o registriranih traktorjih smo pridobili iz podatkovne baze vseh registriranih vozil in prvič registriranih vozil v letu 2018. V nekaterih primerih smo podatke primerjali tudi za daljša časovna obdobja. Konec leta 2018 je bilo v Sloveniji registriranih 113.779 traktorjev, v Goriški regiji pa 7.767. Število traktorjev v Goriški regiji presega število kmetij, ki jih je bilo 5.311. Leta 2018 je bilo v Sloveniji registriranih 1.489 novih traktorjev, v Goriški regiji pa 130 novih traktorjev, kar predstavlja 8,7 %. Povprečna moč novih traktorjev se je od leta 1952 več kot potrojila in je bila leta 2018 za celotno Slovenijo v povprečju 62 kW. V Goriški regiji pa je bila v letu 2018 povprečna moč novih traktorjev 56 kW. Povprečna starost traktorjev v Goriški regiji je 26,5 let. 90,62 % lastnikov traktorjev v Goriški regiji je moških, povprečna starost lastnikov pa je 59 let. Po deležu subvencioniranih novih traktorjev Goriška regija ne odstopa od celotne Slovenije.
Ključne besede: traktor, Goriška regija, moč, leto izdelave, lastništvo, subvencije
Objavljeno v RUNG: 12.05.2023; Ogledov: 2369; Prenosov: 26
 Celotno besedilo (945,16 KB) |
2. |
3. Pokristjanjevanje pri Prešernu in Bevku: Domoljubne prvine in vrednote v Prešernovi pesnitvi Krst pri Savici in Bevkovi povesti Umirajoči bog TriglavZoran Božič, 2017, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Opis: Obe besedili sta nastali v prelomnih trenutkih slovenske zgodovine: Prešernova pesnitev v casu nemške politicne, gospodarske in kulturne nadvlade in porajanja zahtev po združeni Sloveniji, Bevkova povest pa v casu italijanskega fašizma in okupacije Primorske. Na prvi pogled Prešernova visoka romanticna poezija in Bevkova prejkone trivialna povest razen tematike poganstva in kršcanstva nimata nic skupnega, vendar pa gre v obeh primerih za prikrito sporocilo, pogojeno s cenzurnimi postopki tedanje oblasti, za obsodbo nasilnih tujih oblastnikov, za pozive k narodni enotnosti, za poudarjanje domoljubne zavesti in za odnos do narave, ki kot najvišjo vrednoto vzpostavlja tostranstvo in ne onostranstvo.
Ključne besede: Kobarid, leto 1331, inkvizicija, Čedad, katoliška cerkev, staroverci, poganska vera, Triglav, France Prešeren, France Bevk, Krst pri Savici, romantična pesnitev, Umirajoči bog Triglav, domoljubna povest, narodna zavest, simbolika, narava, religija
Objavljeno v RUNG: 27.07.2017; Ogledov: 6188; Prenosov: 345
Celotno besedilo (1,87 MB) |
4. Slavna revolucija 1688 in jakobitiPolona Budihna, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi sem najprej predstavila vzroke za angleško »slavno revolucijo« leta 1688 ter klasične historiografske poglede nanjo. V ospredju je vprašanje, ali drži, da Angleži svojo revolucijo (1688) imenujejo državljanska vojna, državljansko vojno (1642–1651) pa revolucija. To pomeni, da sem v diplomskem delu poskušala odgovoriti na vprašanje, ali je »slavna revolucija« prava revolucija v smislu širšega, predvsem evropskega pojmovanja revolucije, ali gre v bistvu za državni udar in tujo intervencijo pod vodstvom nizozemskega državnega namestnika Viljema Oranskega. V nadaljevanju sem se posvetila predvsem posledicam in razpletu dogajanj leta 1688 in 1689. S tem v mislih sem se najprej osredotočila na izdajo Listine pravic (Bill of Rights) ter na gibanje jakobitov, ki si je zastavilo za cilj restavracijo stuartovske dinastije. S svojim delom sem tudi poizkušala ugotoviti, ali je jakobitsko gibanje bilo posledica oziroma odgovor na revolucijo ali le težnja k neodvisnosti škotske države. Poleg tega sem predstavila ideologijo jakobitskega gibanja ter njihov vpliv na zgodovinsko dogajanje.
Ključne besede: Slavna revolucija, revolucija, leto 1688, jakobiti, jakobitstvo, jakobitski upori
Objavljeno v RUNG: 24.02.2016; Ogledov: 6730; Prenosov: 356
Celotno besedilo (1,50 MB) |
