Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ivana Zajc: Kaj je literarna zmožnost in kako jo preverjamo z maturitetnim esejem. Nova Gorica: Založba Univerze v Novi Gorici, 2023
Darko Ilin, 2024, recenzija, prikaz knjige, kritika

Ključne besede: literarna zmožnost, matura, recenzije
Objavljeno v RUNG: 27.09.2024; Ogledov: 444; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (638,82 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Književnost pri esejskem delu mature iz materinščine v Sloveniji, Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem
Ivana Zajc, 2018, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: V prispevku prikažemo izsledke primerjalne analize esejskih oz. pisnih delov mature pri materinščini v Sloveniji in njenih sosednjih državah: Avstriji, Italiji, Hrvaški in Madžarski. Poleg maturitetnega eseja lahko (v Avstriji in Italiji) oz. morajo (na Madžarskem) dijaki pisati tudi druge besedilne vrste (npr. pismo, časopisni članek). Čeprav je razvita literarna zmožnost temeljni cilj pouka književnosti na gimnaziji, primerljiva dela maturitetnega izpita iz materinščine v Italiji in Avstriji z možnostjo izbire med različnimi nalogami omogočata, da se dijaki popolnoma izognejo vsakršni literarni temi, zato izpit ne preverja dijakove literarne zmožnosti. Matura ima povraten vpliv na pouk, zato lahko odsotnost književnih vsebin vpliva na njihov zmanjšani pomen v šolski praksi. Pri primerljivem hrvaškem, madžarskem in slovenskem delu maturitetnega izpita iz materinščine je literarna tema obvezna.
Ključne besede: književnost, matura, esej, literarna zmožnost, didaktika književnosti, sistemska didaktika
Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 2247; Prenosov: 0

3.
Literarna zmožnost kultiviranega bralca in Evropski literarni okvir
Ivana Zajc, 2019, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek predstavi implicitne dejavnike, ki vplivajo na podobo literarne zmožnosti v določeni skupnosti in sintetizira njene temeljne sestavine. Evropski literarni okvir (2012) opisuje razvoj te zmožnosti v sekundarnem izobraževanju in za posamezno razvojno stopnjo predlaga književna besedila. V članku preverim, katere sestavine literarne zmožnosti ta okvir vključi oz. kako jih razume. Ugotavljam tudi, na katerih področjih okvir ustreza oz. odstopa od sistemske literarnodidaktične paradigme, ki določa pouk književnosti na slovenskih gimnazijah in razvija kultiviranega bralca.
Ključne besede: književnost, literarna zmožnost, kultivirani bralec, sistemska didaktika književnosti, Evropski literarni okvir, sekundarno izobraževanje
Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 2411; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.01 sek.
Na vrh