1. |
2. |
3. |
4. OD PREPUSTNIH MEJA V REGIJI ALPE-JADRAN DO VIZIJE VEČPLASTNE EVROPEGiustina Selvelli, 2020, polemika, diskusijski prispevek, komentar Opis: Sto let po koncu prve svetovne vojne in po tem, ko so bile večplastne identitete, večjezičnost in kulturna hibridnost s trdo roko izkoreninjene s tega območja, si še nismo prišli povsem na jasno o nacionalnih ambicijah in etičnih omejitvah naše „jedrske“ družbe ter z njimi povezani potrebi po kritičnem vrednotenju naše vojskovanja polne zgodovine, ki nam je danes še ni uspelo pozabiti.
Ključne besede: Alpe-Jadran Mirovni Manifest, Meja Gorice/Nove Gorice, Večjezičnost, Kulturna Raznolikost
Objavljeno v RUNG: 19.06.2020; Ogledov: 3855; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Zakaj univerza v Novi Gorici in kje?Zoran Božič, 2019, poljudni članek Opis: Odmev na intervju z dr. Danilom Zavrtanikom, rektorjem Univerze v Novi Gorici, in sicer v sklopu štirih prispevkov pod naslovom Univerza in kampus v solkanskem kamnolomu.
Ključne besede: univerza, lokacija, kamnolom, Solkan, geografsko vozlišče, zahodna narodnostna meja, reka Soča
Objavljeno v RUNG: 10.04.2019; Ogledov: 4306; Prenosov: 130
 Celotno besedilo (616,95 KB) |
6. Kontrabantka. Njene poti s koščkom svobode. Življenje in vloga žensk v Vipavskih brdih prve polovice 20. stoletja.Darja Gorup, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi so predstavljene trgovske poti Gaberk iz Vipavskih brd ter vpliv le-teh na spreminjajočo se družbeno vlogo ženske v družini in vasi. Zaradi specifičnih družbeno-gospodarskih razmer, v katerih so živele, je bilo njihovo življenje kmečke gospodinje vse prej kot vpeto med štiri stene. Igrale so več vlog: bile so matere, žene, vaščanke, trgovke oziroma brangerce, kontrabantke in migrantke. Brangerca je ženska, ki je na razne nelegalne ali pollegalne načine nosila jajca, maslo, sezonsko zelenjavo, maline, meso, žganje in druge pridelke v italijanska mesta, jih tam prodala ali menjala in prinesla domov nekaj denarja ali živil in gospodinjskih potrebščin. Ker je državna oblast brangerski način trgovanja omejevala s plačilom taks in dajatev, predvsem pa je bila obdavčena dobičkonosna trgovina z žganjem in tobakom, so ženske pričele s tihotapljenjem. Tako so iz legalnih brangerc postale kontrabantke oziroma tihotapke, trgovke, ki so skušale priti do svojih strank po skrivnih poteh, predvsem pa z domiselno skritim trgovskim blagom. V iskanju boljših pogojev za življenje so se Gaberke tudi izseljevale v bližnja italijanska mesta.
V uvodu je predstavljen koncept naloge, teze in metodološka izhodišča. Jedrni del vstavi zgodbe brangerc v različne zgodovinske okoliščine (prva svetovna vojna, vinska kriza po postavitvi rapalske meje ter končno postavitev državne meje med Jugoslavijo in Italijo). Na podlagi podatkov, pridobljenih z metodo ustne zgodovine ter ohranjenega arhivskega ter matičnega gradiva, je predstavljeno vsakdanje življenje žensk ter njihove vloge.
V sklepnemu poglavju so zgoščena spoznanja o vrednotenju ženskega dela in vlogah ženske znotraj družine ter vasi. Sklepnemu poglavju sledi seznam literature in virov ter povzetek v angleškem jeziku.
Ključne besede: brangerca, kontrabant, krožne selitve, izseljevanje, Trst, Vipavska brda, rapalska meja
Objavljeno v RUNG: 14.09.2016; Ogledov: 7286; Prenosov: 268
Celotno besedilo (906,06 KB) |
