1. |
2. Nadzor kakovosti pri izdelavi delilnikov testa : magistrsko deloPrimož Saksida, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava stroj za deljenje testa iz stališča natančnosti deljenja testa. Shematsko so prikazani ključni elementi delilnega stroja, ki vplivajo na natančnost deljenja testa. Opisana je njihova primarna naloga v stroju. Shematsko je prikazano tudi delovanje samega stroja. Opravljene so bile dimenzijske meritve ključnih elementov na populaciji 15 strojev ter izvedena je bila analiza meritev. Dimenzijske meritve posameznih elementov smo izvedli na 3D koordinatnem merilnem sistemu z mikronsko natančnostjo. Analizirali smo tudi elemente, ki so bili že v uporabi v delilnih strojih, pri katerih so bila ugotovljena odstopanja od pričakovanih zahtev za natančnost delitev testa. Z namenom ugotovitve, kako določen element vpliva na natančnost delitve testa, je bil narejen preizkus delovanja stroja z novim, dimenzijsko dobrim elementom in za primerjavo z dimenzijsko slabim elementom. Kot rezultat teh analiz je sledila nadgradnja kontrolnih postopkov ključnih elementov stroja. V ta namen smo določene kontrolne postopke definirali na novo. Ključne besede: kontrola kakovosti, delilniki testa, kontrolni postopki, dimenzijske meritve, strojni elementi, magistrske naloge Objavljeno v RUNG: 15.05.2024; Ogledov: 1290; Prenosov: 10 Celotno besedilo (3,64 MB) |
3. Radio measurements of the depth of air-shower maximum at the Pierre Auger ObservatoryA. Abdul Halim, Anukriti, Andrej Filipčič, Jon Paul Lundquist, Shima Ujjani Shivashankara, Samo Stanič, Serguei Vorobiov, Danilo Zavrtanik, Marko Zavrtanik, 2024, izvirni znanstveni članek Ključne besede: radio meritve, pljuski delcev, kozmični žarki ekstremnih energij, Observatorij Pierre Auger Objavljeno v RUNG: 31.01.2024; Ogledov: 1337; Prenosov: 10 Celotno besedilo (4,03 MB) |
4. |
5. |
6. |
7. Obratovanje in vzdrževanje hidroelektrarne ZvirčeJanez Basej, Drago Papler, 2015, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: hidroelektrarne, proizvodnja, električna energija, obratovanje, vzdrževanje, revizije, meritve, stroški, hidrologija, statistična analiza, učinki, tveganja Objavljeno v RUNG: 13.05.2020; Ogledov: 3439; Prenosov: 0 |
8. Vpliv bivalnih navad na dinamiko radona v domovihMonika Ferfolja, 2019, magistrsko delo Opis: Radioaktiven žlahtni plin radon (222Rn) je eden izmed največjih onesnaževalcev zraka v zaprtih prostorih, saj lahko vsakodnevna izpostavljenost radonu vodi do nastanka pljučnega raka. Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti, kako bivalne navade stanovalcev (predvsem prezračevanje) vplivajo na koncentracije aktivnosti radona v prostorih in na prejete efektivne doze. V mestu Idrija smo si izbrali dve hiši (H1 in H2), ki stojita v bližini Idrijske prelomnice, kjer smo primerjali dinamiko radona v povezavi z bivalnimi navadami. Najprej smo v obeh hišah izmerili trenutne koncentracije radona v več prostorih. Nato smo na osnovi trenutne koncentracije radona izbrali prostor z enako namembnostjo in čim bolj podobno koncentracijo radona za nadaljnje kontinuirne meritve. Izkazalo se je, da sta to spalnici obeh hiš, kjer so se trenutne koncentracije radona razlikovale le za 1 %. Kontinuirne meritve radona smo v obeh spalnicah izvedli v obdobju od 1.1. do 18.11.2018. Iz urnih koncentracij radona smo izračunali različna povprečja koncentracij: letno, dnevno, zimsko, spomladansko, poletno in jesensko, in jih uporabili za izračun efektivnih doz, ki jih prejmejo stanovalci v času spanja (8 od 24 ur za vse leto). Povprečne koncentracije radona samo poleti niso presegle mejne vrednosti 300 Bq m─3. Po pričakovanju so bile v obeh spalnicah koncentracije radona najvišje pozimi in najnižje poleti, spomladi in jeseni pa so bile precej podobne. Koncentracije so bile višje ponoči kot podnevi, v vseh letnih časih pa najvišje zjutraj, pred začetkom zračenja spalnic. V spalnici H1 je bila povprečna letna koncentracija radona 797754 Bq m─3, v spalnici H2 pa 854785 Bq m─3. Efektivne doze smo izračunali na osnovi koncentracije aktivnosti radona za (i) ves dan (0─24h) in (ii) samo nočni čas (22─6h). Povprečna letna celodnevna (0─24h) efektivna doza je bila v spalnici H1 8,83 mSv in v spalnici H2 9,52 mSv. Povprečna letna nočna (22─6h) efektivna doza pa je bila v spalnici H1 višja za faktor 1,03 in v spalnici H2 za faktor 1,07 od celodnevne. Efektivne doze so v obeh spalnicah močno povezane s prezračevanjem, saj se z večjo intenzivnostjo zračenja znižajo. Tako je efektivna doza na osnovi nočne koncentracije radona v spalnici H1 poleti za faktor 4,7 nižja od zimske, v spalnici H2 pa za faktor 5,1. Ključne besede: Radon, kontinuirne meritve, bivalno okolje, prezračevanje, efektivna doza, tektonski prelom Objavljeno v RUNG: 15.04.2019; Ogledov: 6267; Prenosov: 190 Celotno besedilo (3,52 MB) |
9. Transport električnega naboja v organskih polprevodnikih, simulacija po metodi Monte CarloRobert Hudej, Gvido Bratina, Egon Pavlica, 2003, izvirni znanstveni članek Opis: The electric-charge transport in organic semiconductors is essentially different to the transport in ordered inorganic crystals. The reason is in thelocalization of the energy states, which act as charge-carrier transport channels between molecules. Consequently, the determination of the basic transport parameters in organic materials is inherently more involved than in their inorganic counterparts. The analytical methods that are used to describe charge transport in inorganic materials are unsuitable, since they are based on the extended electronic energy structure. We report here on the simulation of charge transport in organic semiconductor thin films. The simulation is based on the Monte Carlo method and describes the charge-carrier transport within the framework of carrier hopping between the sites. We employed a Gaussian energy distribution of the hopping sites with disorder elements. The degree of disorder is characterized by the width of the Gaussian distribution and is measured in eV units. The results of the transport simulation in 3,4,9,10-perylenedianhydride tetracarboxylic acid (PTCDA) show that the photogenerated charge-carrier current depends on the film thickness, temperature and disorder degree. The simulated photocurrents have the same amplitude in thick films as in the thin films, but the overall shape of the I(t) curve is more dispersive in thin films. The charge-carrier mobility decreases with the increasing degree of disorder at a given temperature. The simulation of the photogenerated positive charge carriers current matches with the time-of-flight experiment in a glass/ITO/PTCDA(600 nm)/In heterostructure at room temperature and an applied bias voltage of 8 V. Ključne besede: neurejeni kristali, metoda Monte Carlo, organski polprevodniki, transport naboja, PTCDA, tranzientne meritve Objavljeno v RUNG: 10.07.2015; Ogledov: 6768; Prenosov: 25 Povezava na celotno besedilo |
10. |