1.
Diskretnost seznamov in informacijski obrat v humanistikiNarvika Bovcon,
Aleš Vaupotič, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Opis: Besedilo obravnava informacijski obrat, ki današnjo realnost razume kot infosfero, agente v njej pa kot relacijsko povezane informacijske
organizme, človeške, naravne ter umetne ali hibridne. Pri razumevanju komunikacijskega delovanja sodobnih algoritmov izhaja iz ugotovitev Elene Esposito, ki razlikuje med informativnostjo sporazumevanja in inteligenco ter najde kontingentnost, ki je temelj za dojemanje inteligentnih odzivov v komunikaciji, ne v algoritmih, ampak v velepodatkih, kamor so jo odložili ljudje pri izdelavi in uporabi spleta. Podatke, organizirane v obliki diskretnih seznamov, ki jih pridobimo z odstranitvijo konteksta, algoritmi obdelujejo: reorganizirajo in asociativno povezujejo. Podobno kot v računalništvu obravnava sisteme tudi humanistika, na obeh področjih imamo opravka z diskretnimi podatki. Ta skupna lastnost podatkov v humanistiki in računalništvu omogoča prenos metod med disciplinama, npr. metodo ravni abstrakcije za obravnavanje sistema, zato v nadaljevanju predstavimo delovanje Turingovih strojev, njihovo števnost izračunljivih števil, povezano z mehanskostjo postopka. Implikacije Turingovih odkritij so pobuda za informacijsko filozofijo Luciana Floridija, ki informacijskemu obratu reče tudi četrta revolucija človeškega samorazumevanja in ga obravnava v tetralogiji, posvečeni infosferi. Predstavljena je Floridijeva konceptualna logika informacij, ki je logika načrtovanja modela sistema, ki zadosti zahtevam in skozi izdelovanje proizvaja vednost ab anteriori. Gre za inženirskooblikovalsko metodo, ki je v vedno bolj konstrukcionistično naravnanem svetu tudi metoda za podajanje odgovorov na odprta filozofska vprašanja. V sklepu besedila metodo izdelave informacijskega modela sistema predstavimo na primeru digitalnohumanističnega projekta, ki uporablja digitalizirano zbirko
umetniških del, interdisciplinarno sodelovanje in računalniške algoritme za generiranje novih informacijskih organizmov, tj. modelov, ki interpretirajo Rembrandtov umetniški sistem.
Ključne besede: informacijski obrat, digitalna humanistika, informacijski organizem, metoda ravni abstrakcije, informacijska logika načrtovanja
Objavljeno v RUNG: 17.01.2025; Ogledov: 240; Prenosov: 3
Celotno besedilo (482,68 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
