Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV SONČNEGA OŽIGA IN DEHIDRACIJE GROZDJA V POZNEM DOZOREVANJU NA KAKOVOST GROZDJA (Vitis vinifera L.) IN VINA SORTE 'BARBERA'
Kristina Cotič, 2019, diplomsko delo

Opis: Venenje ali dehidracija grozdja opisuje nepovratno in progresivno izgubo vode v grozdni jagodi, opisuje izgubo vode iz parenhimskih celic v mesu jagode. Spremembe zaradi dehidracije so opazne v velikosti, masi ter zunanjemu izgledu jagode. V diplomskem delu smo želeli preučiti vpliv dehidracije in sončnih ožigov v poznem dozorevanju na nekatere količinske in kakovostne parametre grozdja in vina sorte 'Barbera' (Vitis vinifera L.). Grozdne jagode smo ustrezno razdelili na dve skupini, na dehidrirane in nedehidrirane. Vpliv dehidracije grozdnih jagod na kemične in senzorične parametre smo preučevali z mikro-vinifikacijo v treh ponovitvah. Rezultati našega poskusa kažejo, da dehidracija v poznem dozorevanju vpliva na količino in kakovost grozdja in vina sorte 'Barbera' (Vitis vinifera L.). Ugotovili smo, da je bil primaren vzrok izgube mase jagod dehidracija grozdnih jagod v poznem dozorevanju in ne sončni ožig. Dehidracija jagod je značilno zmanjšala maso svežih jagod, kar je posledično vplivalo na manjši pridelek. Večjo vsebnost topne suhe snovi smo določili v grozdnem soku iz dehidriranih jagod. Prav tako smo v grozdnem soku iz dehidriranih jagod izmerili višje titrabilne kisline. Stopnja alkohola je bila višja v vinih, pridelanih iz dehidriranih jagod. Vina so se razlikovala tudi po vsebnosti skupnih antocianov, ti so bili višji v vinih iz dehidriranih jagod kar sovpada z izmerjenimi podatki o višji vsebnosti skupnih polifenolov v vinu iz dehidriranih jagod. Razlike smo opazili tudi v intenziteti barve vina, katera je bila višja v vinih iz dehidriranih jagod, medtem ko je bil odtenek barve višji v vinih iz nedehidriranih jagod. Senzorična analiza pridelanih vin je pokazala, da so bila vina, pridelana iz dehidriranih jagod, ocenjena kot bolj sadna (rdeče in temno sadje) in manj zelena, čeprav razlike niso bile statistično značilne. Dehidracija grozdnih jagod v poznem dozorevanju je vplivala na pridelek, vsebnost topne suhe snovi in skupnih kislin v grozdju ter značilno vplivala na alkohol in barvne parametre vina. Razlike v senzorični zaznavi so bile manj izrazite.
Ključne besede: dehidracija jagod, sončni ožig, Vitis vinifera L. 'Barbera', indeks dehidracije, mikro-vinifikacija, kemijski parametri vina, antociani, senzorika vina
Objavljeno v RUNG: 14.10.2019; Ogledov: 5557; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

2.
Identifikacija, porazdelitev in vezavne oblike železa v rižu (Oryza sativa L.) z rentgensko absorpcijsko in emisijsko mikro-spektroskopijo
Bojan Šuc, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskali vezavne oblike železa v različnih delih korenin riža s kombinacijo rentgenske absorpcijske spektroskopije in mikroskopije z metodo mikro-XANES. S tem smo želeli izboljšati razumevanje vnosa železovih spojin v rastline riža (Oryza sativa L.) na tkivnem nivoju. Rastline riža so bile vzgojene v hidroponskem sistemu z dodanim železom Fe2+ (kot FeSO4). Spektri mikro-XANES na absorpcijskem robu K železa so bili pomerjeni na prečnih rezinah korenin, zamrznjenih v tekočem dušiku, na žarkovni liniji ID21 sinhrotrona ESRF v Grenoblu v fluorescenčnem načinu. Pri analizi spektrov mikro-XANES smo preučili uporabnost metode linearnega kombiniranja referenčnih spektrov XANES železa izmerjenih na nizu referenčnih dvo- in trivalentnih železovih spojin. Rezultati so pokazali, da je možno s to metodo v rastlinskih vzorcih jasno ločiti med dvo- in trivalentnimi železovimi kompleksi in določiti njihov delež z natančnostjo ±1%. Prevladujoča valenca železa v vzorcih korenin je Fe3+. Prepoznavanje in razločevanje različnih železovih kompleksov je manj natančno. Natančnost pri določanju deleža različnih trivalentnih železovih kompleksov je med 10% in 30%. Nekaterih železovih kompleksov s to metodo ni mogoče razločiti med sabo, ker se njihovi spektri XANES premalo razlikujejo. Kot najpogostejše železove komplekse v koreninah riža smo prepoznali Fe2+-fitat med dvovalentnimi spojinami, med trivalentnimi pa: železov oksid/hidroxid Goethit α-FeOOH Fe3+-citrat in Fe3+-fitat. Na natančnost pri razločevanju železovih spojin znatno vplivajo statistični šum in sistematske napake v izmerjenih spektrih mikro-XANES. Rezultati razmerij med dvo- in trivalentnimi železovimi kompleksi v različnih delih korenin kažejo, da se rastline riža zaščitijo pred strupenim toksičnim dvovalentnim železom tako, da ga oksidirajo in tvorijo tako imenovani plak, oziroma oborino, s čimer omejijo vnos dvovalentnega železa.
Ključne besede: Rentgenska absorpcijska spektrometrija, riž, železo, mikro-XANES, metoda linearnega kombiniranja referenčnih spektrov
Objavljeno v RUNG: 06.09.2016; Ogledov: 7861; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

3.
4.
Cosmic ray induced micro black hole showers
Maria Vittoria Garzelli, Martin O'Loughlin, Saeede Nafooshe, 2012, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: kozmični žarki, ekstremne dimenzije, mikro črne luknje
Objavljeno v RUNG: 15.10.2013; Ogledov: 5716; Prenosov: 24
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh