Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ovrednotenje vpliva eksperimentalnih dejavnikov na izmerjene vrednosti respiracijske aktivnosti AT4
Breda Poglajen, 2016, magistrsko delo

Opis: Pri ravnanju z odpadki se v zadnjem času povečuje delež ločeno zbranih odpadkov in mehansko-biološko obdelanih odpadkov s snovno izrabo, ločenih na posamezne frakcije. Preostanek odpadkov po obdelavi odlagamo še vedno pretežno na odlagalno polje. Merilo za odlaganje je stopnja stabilizacije odpadka. Stopnja stabilizacije odpadkov, ki jih odlagamo na odlagalno polje, in stopnja stabilizacije obdelanih biološko razgradljivih odpadkov v kompostu je opredeljena z zakonodajo. Eden od najpogosteje uporabljenih parametrov, ki opredeljujejo stopnjo stabilizacije je respiracijska aktivnost AT4. V teoretičnem delu sem predstavila kompostiranje: klasifikacijo presnove, način kompostiranja in dejavnike kompostiranja. Predstavila sem respiracijsko aktivnost, napravo za določanje respiracijske aktivnosti in pripravo vzorca. V raziskavi sem kot osrednjo eksperimentalno metodo uporabila določanje respiracijske aktivnosti AT4 po standardnem postopku z uporabo Sapromat respirometra, ki deluje z neskončno preseženo količino kisika. V skladu s standardno metodo za določanje respiracijske aktivnosti AT4 so predvidena različna ravnanja z vzorci. V sklopu magistrske naloge sem preverila vpliv različnih dejavnikov na rezultate standardne AT4 opredelitve. Proučila sem vpliv velikosti delcev, vlage, naravnega staranja in različnega hranjenja vzorca na rezultat. Uporabila sem vzorce realnih frakcij komunalnih odpadkov (težka frakcija), digestata, komposta in sintetičnega komposta kot referenčnega materiala. Prikazala sem rezultate meritev AT4 sintetičnega komposta, izdelanega po standardni recepturi, enakih pogojev zorenja in enake strukture kompostne mase. Ponovitve izdelave sintetičnega komposta se razlikujejo po času zorenja, vlažnosti, načinu hranjenja in vrsti komposta kot inokuluma. Prikazala sem vpliv temperature, pH, zračnosti, vlažnosti in načina hranjenja na rezultat respiracijske aktivnosti AT4; prav tako tudi poskus stabilizacije, laboratorijskega vzorca težke frakcije mešanih komunalnih odpadkov z dodatkom inertnega materiala in zvišanjem pH vrednosti.
Ključne besede: Respiracijska aktivnost (AT4), sintetični kompost, težka frakcija MKO, digestat, mikroorganizmi
Objavljeno v RUNG: 24.06.2016; Ogledov: 6014; Prenosov: 319
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Water salinity and the efficiency of constructed wetlands
Milana Karajić, 2015, doktorska disertacija

Opis: Raziskava teze je bila osredotočena na vpliv slanosti na učinkovitost rastlinske čistilne naprave. Raziskava je bila izvedena na rastlinski čistilni napravi Dragonja ki se nahaja na Jadranski obali, na jugo-zahodu Slovenije in na pilotskem modelu rastlinske čistilne naprave. Rezultati raziskave sugerirajo, da povečanje slanosti negativno vpliva na učinkovitost skoraj vseh spremljanih parametrov (amonijaka, fosfata, nitrata, nitrita, COD in BOD5), ampak korelacija ni bila signifikantna. Majhni koeficienti korelacije pomenijo, da koncentracije kloridov in prevodnost lahko razložijo majhen delež variabilnosti učinkovitosti rastlinske čistilne naprave Dragonja. Mogoče ima prisotnost različnih koncentracij drugih polutantov v izcedni vodi, ki jih nismo spremljali v nalogi, inhibitorni vpliv na mikroorganizme v rastlinski čistilni napravi in tako negativno vpliva na učinkovitost rastlinske čistilne naprave Dragonja. Za raziskavo procesa čiščenja slane odpadne vode so bili v substratu pilotskega modela rastlinske čistilne naprave inokulirani halotolerantni mikroorganizmi in spremljana učinkovitost čiščenja odpadne vode. Vpliv slanosti na učinkovitost, preživetje in uporabo halotolerantnih mikroorganizmov je bil preverjen pri 0%, 1,5% in 3,0% NaCl v odpadni vodi. Prav tako smo raziskali vpliv aeracije ter vpliv aeracije z dodano saharozo (2g/l) v sintetični odpadni vodi. V substratu pilotskega modela peščenega filtra rastlinske čistilne naprave smo spremljali spremembe v pH, prevodnosti, redoks potencialu, koncentraciji kisika, amonijevih ionov, kloridnih ionov, fosfatnih ionov, KPK, BPK5 in ETS aktivnosti, koncentraciji CO2 v vodi in koncentraciji CO2. Ugotovili smo, da je na učinkovitost pilotskega modela, inokuliranega s halotolerantnimi mikroorganizmi, večji vpliv imela aeracija in prisotnost saharoze (kot organskega izvira ogljika), kot spremembe v slanosti vode.
Ključne besede: rastlinske čistilne naprave, slana odpadna voda, halotolerantni mikroorganizmi
Objavljeno v RUNG: 22.12.2015; Ogledov: 5916; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (6,15 MB)

3.
Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh