1. Epistolarna intimnost v elektronski zbirki PISMA : predavanje na Univerzi v Beogradu, Filološka fakulteta, Slovensko društvo Sava v Beogradu, Beograd, Srbija, 20. 11. 2024Darko Ilin, 2024, predavanje na tuji univerzi Ključne besede: pisma, Elektronska zbirka PISMA, slovenska moderna, intimnost
Objavljeno v RUNG: 26.11.2024; Ogledov: 219; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Srpska i slovenačka književnost moderne: književne veze : predavanje na Univerzi v Beogradu, Filološka fakulteta, Lektorat za slovenski jezik, Beograd (Srbija), 20. 11. 2024Darko Ilin, 2024, predavanje na tuji univerzi Ključne besede: srpska književnost, slovenačka književnost, moderna, književne veze, komparatistika
Objavljeno v RUNG: 26.11.2024; Ogledov: 186; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. Kako se približati umetninam, umetnicam in umetnikom, umetnosti?Aleš Vaupotič, 2023, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Razstava z naslovom Od blizu - Moderna galerija, Ljubljana, 22. 12. 2022-2. 4. 2023 - je drugačna od običajnih razstav v Moderni galeriji, od razstav v galerijah nasploh, saj na njej niso predstavljena samo umetniška dela, ampak predvsem postopki ohranjanja teh del v muzejih. Slike, kipi, tudi videi in prostorske postavitve, vse to se sčasoma spreminja ali celo poškoduje. Pose- bej usposobljene strokovnjakinje in strokovnjaki z zelo širokega področja umetniških, humanističnih in naravoslovnih disciplin si zato s svojim raziskovalnim in zahtevnim strokovnim delom pri- zadevajo ta dela čim dlje ohraniti v stanju, da jih lahko gledamo in doživljamo na razstavah.
Ključne besede: Moderna galerija, dostopnost razstav, restavratorstvo, konservatorstvo
Objavljeno v RUNG: 08.07.2024; Ogledov: 835; Prenosov: 6
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Ada Kristan - pozabljeno ime slovenske moderneKatja Mihurko, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Prispevek je prva raziskava, ki je v celoti posvečena Adi Kristan (1876–1925). V njem predstavljamo njeno življenje in literarno ter publicistično delo, leposlovna besedila in članke, ki
so povezani z njenim delovanjem v Jugoslovanski demokratski stranki ter njeno dopisovanje z
Ivanom Cankarjem.
Ključne besede: slovenska moderna, intimnost
Objavljeno v RUNG: 11.03.2024; Ogledov: 1516; Prenosov: 43
 Celotno besedilo (57,43 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Čustvena pokrajina materinstva in materinjenja v elektronski zbirki PismaKatja Mihurko, 2023, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Opis: Raziskovanje dojemanja materinstva in čustev, ki so se porajala ob materinjenju, je v preteklosti omejeno na pisne vire: sodne zapisnike, publicistične
zapise, literarna dela in ego dokumente. V pismih in dnevnikih so izkušnja
materinjenja in premisleki o njej največkrat izraženi bolj neposredno kot v publicističnih ali literarnih delih. Vendar so ego dokumenti, še posebno t. i. navadnih ljudi, težje dosegljivi, saj se niso tako sistematično ohranjali kot tiskana
besedila in sodni zapisniki. Zato so pisma, ki so objavljena v elektronski zbirki
Pisma, dragocena pričevanja o materinstvu in materinjenju ter z njima povezanimi čustvi ljubezni, veselja, žalosti, jeze in strahu. V prispevku bom predstavila možnosti iskanja vsebin, ki so povezane z materinstvom in materinjenjem
v omenjeni elektronski zbirki. Na osnovi vizualizacij zbirke bom najprej pokazala, s katerimi tematikami se povezuje tematika materinstva in materinjenja v
dopisovanjih avtoric slovenske moderne ter družine Kremenšek Boršnik, nato
pa še kako o tem pišeta meščanka (Ivanka Kremenšek, poročena Boršnik) in
slovenska pisateljica (Zofka Kveder) konec 19. in v začetku 20. stoletja.
Ključne besede: intimnost, materinstvo, spolna želja, korespondence, digitalna humanistika, slovenska moderna
Objavljeno v RUNG: 11.03.2024; Ogledov: 1378; Prenosov: 5
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. |
8. |
9. Arhivske retrosemioze : ne sanjajte sanjAleš Vaupotič, 2023, predgovor, uvodnik, spremna beseda Opis: V umetninah, ki so arhivi elementov, je najpomembnejše urejanje množice sestavin, ne pa njeno odpravljanje, na primer tako, da bi se skupek elementov nadomestil s splošnim, s pravili, po katerih nastajajo oz. ki predstavljajo njihovo enovito, globljo poanto. Od soočanja z zgodovino umetnosti, prek kozmologij, edukacijskih situacij, urbanizma, do zbirk risb in t.i. psiholoških gledališč ter antropomorfnih skulptur – v petih dvoranah MG+ bo na ogled več kot 40 del in projektov 25 umetnic in umetnikov, ki prihajajo iz vzhodne in jugovzhodne Evrope. V okviru razstave bosta predstavljeni tudi dve novi naročeni deli (Saša Auerbah, Jane Čalovski, Danica Dakić, Aleksandra Domanović, Kyriaki Goni, Petrit Halilaj, Pravdoljub Ivanov, Hortensia Mi Kafchin, Ali Kazma, Luka Kedžo, Eva Kot'átková, Marija Kulikovska, Marek Kvetan, Piotr Łakomy, Ciprian Mureşan, Paul Neagu, Paulina Ołowska, Roman Ondák, Agnieszka Polska, Stepan Rjabčenko, Slavs and Tatars, Marko Tadić, Iza Tarasewicz, Krasimir Terziev, Martina Vačeva; novi produkciji: Maja Babič Košir: Brat, povej mi, Lana Čmajčanin: Ne sanjajte sanj). Kustosa razstave: Nathalie Hoyos, Rainald Schumacher. Koordinacija: Robert Simonišek, Jure Vuga. Konservatorsko-restavratorska priprava gradiva, koordinacija: Simona Škorja. Besedila: Aleš Vaupotič. Grafično oblikovanje: Eduard Čehovin. Odnosi z javnostmi: Mateja Lavrič. Tehnični koordinator: Tomaž Kučer. Spletišče: Jaka Železnikar, Vikida. Zasnova spletnega kataloga: Aleš Vaupotič. Tehnična ekipa: Boris Fister, Armin Salihović, Duško Škrbin. Producenta: Moderna galerija, Deutsche Telekom.
Ključne besede: skupinska razstava, zbirka Telekom, Moderna galerija, arhivska umetnost
Objavljeno v RUNG: 12.07.2023; Ogledov: 1664; Prenosov: 11
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Digitalizacija in analiza pisem Vide Jeraj in Ljudmile PoljanecLara Vončina, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi sem digitalizirala pisma dveh slovenskih pesnic Vide Jeraj in Ljudmile Polja-nec, ki sta reprezentativni avtorici slovenske moderne. Obe sta delovali predvsem pred prvo sve-tovno vojno. Vida Jeraj je bila prva slovenska lirična pesnica. Ljudmila Poljanec pa velja za prvo slovensko avtorico, ki v svojih pesmih upodablja tematiko lezbične ljubezni. Prvi del magistrske naloge sem začela s predstavitvijo obeh zgoraj omenjenih avtoric in nadaljevala s predstavitvijo njunih dopisovalk in dopisovalcev. Nato sem prepisala in analizirala njuna pisma. Digitalizirana pisma sem vstavila v elektronsko zbirko Pisma. Digitalizirana korespondenca bo omogočila na-tančnejše razumevanje avtoričinih ustvarjanj. V nadaljevanju sem s pomočjo ključnih besed dolo-čila tematike, ki se pojavljajo v njunih pismih in prišla do ugotovitve, da so največkrat prisotne naslednje tematike: Osebno razmerje in prijateljstvo, kultura in umetnost, literarna kritika, literarne revije, ženske revije, pesnjenje, Dunaj, izobraževanje, zdravje in potovanja. Pri Vidi Jeraj pa še starševstvo in podeželsko življenje. S pomočjo v pismih omenjenih oseb sem raziskala njuno soci-alno mrežo in dognala, da sta največkrat sodelovali in prijateljevali z osebami s področja kulturne-ga delovanja. S primerjanjem tematik, ki se pojavljajo v pismih Vide Jeraj in Ivana Cankarja sem prišla do ugotovitve, da se korespondenca avtorja in avtorice razlikuje. Na koncu sem raziskala še, ali se tematike v njunih pismih pojavljajo tudi v njunih pesmih in ugotovila, da se pojavljajo, in sicer najpogosteje: vreme, podeželsko življenje, religija in ljubezen.
Ključne besede: Digitalizacija, moderna, pisma, pesmi, Ljudmila Poljanec, Vida Jeraj
Objavljeno v RUNG: 21.03.2023; Ogledov: 2665; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,03 MB) |
