1. Branje kot ustvarjanje : motiviranje za branje pri Gianniju Rodariju in Motserrat SartoBarbara Pregelj, 2022, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Branje velja za receptivno in pasivno dejanje, hkrati pa je vse več raziskovalcev, ki poudarjajo njegovo kompleksnost (Pečjak), individualnost (radikalni konstruktivizem) in ustvarjalne vidike (Armstrong). Besedna zveza ustvarjalnega branja se pojavlja tudi v slovenskem prostoru, najprej pri Mileni Blažić, pozneje tudi pri Igorju Saksidi. Pojem bralne pismenosti postane tudi eden ključnih pojmov didaktike književnega pouka kot izrazito dejaven in večplasten pojem, ki presega zgolj receptivno držo.
Ključne besede: ustvarjalnost, branje, igra, vzgoja, motiviranje za branje, bralnomotivacijske strategije
Objavljeno v RUNG: 13.09.2024; Ogledov: 557; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. Branje kot ustvarjanje : motiviranje za branje pri G. Rodariju in M. SartoBarbara Pregelj, 2020, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Opis: Branje velja za receptivno in pasivno dejanje, hkrati pa je vse več raziskovalcev, ki poudarjajo njegovo kompleksnost (Pečjak), individualnost (radikalni konstruktivizem) in ustvarjalne vidike (Armstrong). Avtorica prispevka primerja Rodarijeve zamisli iz knjige Grammatica della fantasia (sl. prevod Srečanje z domišljijo, 1996) z bralnomotivacijskimi strategijami, ki jih je s sodelavci zasnovala M. M. Sarto in so v slovenščini izšle v knjigi Motiviranje za branje z izkušnjami slovenskih motivatork in motivatorjev branja (2015), pri tem pa izpostavi izvedbo različnih bralnomotivacijski strategij, pri katerih izstopajo elementi igre in ustvarjalnosti.
Ključne besede: branje, motiviranje za branje, ustvarjalnost, G. Rodari, M. Sarto
Objavljeno v RUNG: 06.01.2021; Ogledov: 2895; Prenosov: 26
 Povezava na celotno besedilo |
8. |
9. |
10. Obravnava črtic Ivana Cankarja v gimnaziji s pomočjo bralnomotivacijskih strategijAna Cukjati, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava črtice Ivana Cankarja, ki so v učnem načrtu za slovenščino za splošne, klasične in strokovne gimnazije (Poznanovič Jezeršek in drugi, 2008) uvrščene med obveznoizbirna besedila, in njihove didaktizacije na podlagi bralnomotivacijskih strategij M. Sarto. V teoretičnem delu orišemo poglavja učnega načrta, vezana na pouk književnosti, predstavimo za gimnazijo obveznoizbirne Cankarjeve črtice, primerjamo njihovo sedanjo obravnavo v nekaterih srednješolskih učbenikih in berilih ter razložimo pomembnost učne motivacije za branje in učno uspešnost. Nazadnje je v teoretičnem delu predstavljena vsebina priročnika M. Sarto Strategije motiviranja za branje (2015) kot drugačna možnost didaktizacij Cankarjeve proze.
V empiričnem delu razložimo problem obravnave Cankarjevih črtic v gimnazijah ter opišemo cilje in metodologijo naše raziskave, ki vključuje izdelavo didaktizacij Cankarjevih črtic s pomočjo bralnomotivacijskih strategij, preizkus ene od didaktizacij na gimnaziji, vzporedno z obravnavo na podlagi berila Branja 3 (Ambrož in drugi, 2002), in oceno izvedbe obeh ur, vprašalnik za učitelje in učiteljice slovenščine na gimnazijah o obravnavi Cankarjeve proze ter vprašalnik za dijake in dijakinje o razumevanju obravnavane črtice pred in po obravnavi s pomočjo bralnomotivacijske strategije in berila Branja 3. Magistrsko delo sklepa analiza rezultatov raziskave: dijaki in dijakinje so bili bolj motivirani pri obravnavi črtice na podlagi bralnomotivacijske strategije.
Ključne besede: gimnazija, črtice Ivana Cankarja, bralnomotivacijske strategije, motiviranje za branje, Montserrat Sarto
Objavljeno v RUNG: 26.04.2019; Ogledov: 5881; Prenosov: 192
 Celotno besedilo (1,05 MB) |
