Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zakaj novi in ne nov
Maja Melinc Mlekuž, 2021, strokovni članek

Opis: Jezikovna svetovalnica oz. odgovori na jezikovna vprašanja bralcev Primorskega dnevnika (rubrika Jezikovna pošta).
Ključne besede: slovenski jezik, določna oblika pridevnika, nedoločna oblika pridevnika
Objavljeno v RUNG: 31.03.2021; Ogledov: 1787; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Andreja Čeligoj: Barvni svet oblik
Sarival Sosič, 2018, katalog razstave

Opis: Ustvarjalka Andreja Čeligoj je tokrat pripravila projekt z naslovom Barvni svet oblik, izključno urejen za odprti prostor, torej prostor, ki ga ponuja Galerija Veselov Vrt (komenskega 8, Ljubljana) in osredotočila se je na štiri geometrično natančno definirane, strukturirane in sestavljene elemente, torej na štiri postaje likovne pripovedi, na vsebinsko večplastna prelivanja, povezujoča se ne samo z razumevanjem in prikazovanje geometričnih sestavov, temveč tudi z didaktično možnostjo, ki jih likovna geometrija ter elementarnost ponujata ter omogočata. V najnovejšem projektu se je usmerila v prikaz in strukturno kombinacijo štirih osnovnih likovnih akcentov kot so linija, oblika, prostor in točka, najprej naslikanih na platno in nato znotraj postavitve na prostem še dinamiziranih ter predvsem interpretiranih skozi konceptualno postavitev s pomočjo različnih materialov, ki se lahko prilagajajo prostoru; to so variabilni, gibljivi in prenosljivi ter predvsem kompatibilni materiali s kakršno koli idejo ter izvedbo vezano na posamezni razstavi prostor. Tako je sleherni izbrani in interpretirani element (torej tudi oblike in barve, teksture) umeščen najprej v funkcionalno bazo postavitven nato tudi v fragmentarnost kompozicije. In v končnem sestavu, torej pogledu na celotno likovno zgodbo na vrtu, vsi izbrani elementi uresničujejo razmerja med ploskvami, najprej glede na svetlobo reflektirajočih površinami, nato pa tudi glede na spremembe nagibov, kotov, diagonal, vertikal in horizontal, skratka avtorica razvije geometrijo likovnih elementov v vsej svoji izraznosti moči in praktični naravnanosti. Prav zato je ta razstava primerna za poučevanje, saj skozi likovno prakso nazorno in ustvarjalno prikazuje kako in na kakšen način se elementi, ki tvorijo likovni govor, izkazujejo, uporabijo in uredijo v umetniški nagovor. Nekateri likovni sestavi so pravzaprav mobili (viseče instalacije), torej iz mehke plastike (pleksi steklo, stiropor) narejeni gibljivi artefakti, zato tudi prenosljivi in prilagodljivi in ker je razstava napolnjena učne tematike, je avtorica predvidela tudi prazno steno ali premikajočo kompozicijo, takšno, ki jo bodo obiskovalci različnih starosti, predvsem pa najmlajši lahko premikali in soustvarjali kot svojo novo kompozicijo; kompozicijo mišljeno tudi kot uporabno vrednost likovne umestnosti.
Ključne besede: geometrične strukture, skulputra kot linij, kot oblika, kot prostor, barvni svet oblik, mobili, viseče skulptur
Objavljeno v RUNG: 21.07.2020; Ogledov: 2557; Prenosov: 0

3.
Vrstni red usvajanja konceptov pri predšolskih otrocih
Barbara Batagelj, 2019, diplomsko delo

Opis: Po kartografskih raziskavah sodeč je hierarhija funkcijskih projekcij za vse naravne človeške jezike enaka (Cinque in Rizzi, 2010). Ob tem se pojavlja vprašanje, ali ima ta univerzalna hierarhija temelje v splošni kogniciji (Marušič in Mišmaš, 2018, Mišmaš, Popović in Žaucer, 2018). Če povezava med tem kartografskim modelom in splošnimi kognitivnimi sposobnostmi obstaja, lahko sklepamo na povezavo med vrstnim redom funkcijskih projekcij, ki gostijo določeno vrsto pridevnika, in vrstnim redom otrokovega usvajanja konceptov, ki jih pridevniki določene vrste izražajo. Ker otrok skladenjsko zgradbo usvaja od najnižje projekcije k najvišji (Radford, 1996), lahko sklepamo, da bodo otroci najprej usvojili koncept, ki je v hierarhiji postavljen nižje, kot tistega, ki je postavljen višje. V tem diplomskem delu to povezavo iščemo s preverjanjem usvajanja konceptov velikosti, barve in oblike pri predšolskih otrocih. V diplomskem delu sta predstavljena univerzalna hierarhija pridevnikov v samostalniški zvezi in usvajanje jezika pri predšolskih otrocih, v drugem delu pa še rezultati, ki smo jih pridobili s testiranjem otrok. Na podlagi pridobljenih rezultatov lahko vsaj delno potrdimo, da otroci najprej usvojijo koncept barve, nato oblike in nazadnje velikosti, vendar bi za trdnejše zaključke morali testirati več otrok.
Ključne besede: univerzalna hierarhija funkcijskih projekcij, pridevniki, usvajanje jezika, koncepti, otroški govor, velikost, oblika, barva
Objavljeno v RUNG: 01.10.2019; Ogledov: 4154; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (964,07 KB)

4.
Teorija jezika skozi prizmo usvajanja nejezikovnih prvin – pilotna študija
Tjaša Popović, 2017, diplomsko delo

Opis: V središču diplomske naloge je možnost, da bi lahko temelje za univerzalno hierarhijo funkcijskih projekcij, ki jo opazujemo v jeziku, iskali v splošni kogniciji (Žaucer 2015). Če taki temelji obstajajo, lahko pričakujemo, da obstaja tudi povezava med vrstnim redom funkcijskih projekcij, v katerih se v samostalniški zvezi pojavljajo pridevniki, in vrstnim redom usvajanja konceptov, ki jih pridevniki v ustrezni funkcijski projekciji izražajo. Na podlagi preteklih raziskav (Radford 1996) pričakujemo, da bodo otroci koncepte, ki so v hierarhiji postavljeni nižje, usvojili prej in tiste, ki so višje, kasneje. V diplomskem delu so zato predstavljene kartografske raziskave, ki kažejo, da obstaja v samostalniški zvezi univerzalna hierarhija pridevnikov. Sledeč Scottu (2002)preverjamo, ali slovenščina potrjuje univerzalno hierarhijo, ki je bila predlagana predvsem na podlagi angleščine. Pri tem je posebna pozornost posvečena pridevnikom, ki poimenujejo velikost, obliko in barvo. Sklenemo, potrjujoč Scottove (2002) trditve, da si ti sledijo v zaporedju velikost → oblika → barva. V nadaljevanju so predstavljeni rezultati pilotne študije, s pomočjo katere smo pri otrocih preverjali razumevanje konceptov velikosti, oblike in barve. Na podlagi dobljenih rezultatov ne moremo sklepati o vrstnem redu usvajanja konceptov velikosti, oblike in barve, saj se je pokazalo, da so otroci, ki so nalogo razumeli, že usvojili vse tri raziskovane koncepte.
Ključne besede: Univerzalna hierarhija funkcijskih projekcij, pridevniki, samostalniška zveza, usvajanje jezika, koncepti, velikost, oblika, barva.
Objavljeno v RUNG: 25.05.2017; Ogledov: 5821; Prenosov: 282
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

5.
Določna oblika pridevnika
Franc Marušič, 2006, strokovni članek

Ključne besede: slovenščina, pridevnik, nedoločna oblika
Objavljeno v RUNG: 15.10.2013; Ogledov: 4508; Prenosov: 25
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh