1. |
2. |
3. Odprta vprašanja pri prenosu označevalne sheme Universal dependencies na slovenska besedila : priloga k smernicam za označevanje besedil v slovenščiniKaja Dobrovoljc, Franc Marušič, Petra Mišmaš, Rok Žaucer, 2023, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: slovenščina, Universal dependencies, korpus, slovnično označevanje, oblikoslovje, skladnja, poročila
Objavljeno v RUNG: 14.09.2023; Ogledov: 2151; Prenosov: 10
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. |
6. |
7. Zbornik prispevkov s simpozija 20172018, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na domači konferenci Opis: V zborniku Škrabčevi dnevi 10 je zbranih štirinajst prispevkov s simpozija 2017. Objavljeni prispevki so bili strokovno pregledani, recenzirali so jih strokovnjaki z vseh tematskih področij zbornika. Vsebinsko segajo v dialektologijo, nevrolingvistiko, sinhrono jezikoslovje - glasoslovje, oblikoslovje, leksikografijo in normativistiko, zgodovinsko jezikoslovje, problematiko furlanskega kulturnega delovanja in skladnjo znakovnega jezika.
Ključne besede: dialektologija, nevrolingvistika, glasoslovje, oblikoslovje, leksikografija, normativistika
Objavljeno v RUNG: 15.01.2019; Ogledov: 4987; Prenosov: 260
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Med normo in predpisom: jezikovni uporabniki in njihove zadrege pri oblikoslovnem pregibanju besedAsjaflora Povše, 2017, diplomsko delo Opis: V svoji diplomski nalogi se bom ukvarjala z jezikovnimi zadregami, ki so najpogosteje povezane z oblikoslovnim pregibanjem.
V uvodnem delu bom razložila, kaj je jezikovna oz. normativna zadrega in zakaj do nje pride. Empirično izhodišče diplomske naloge bodo jezikovne svetovalnice, v katere jezikovni uporabniki pošiljajo svoja vprašanja, in sicer gre za spletne jezikovne svetovalnice: na spletni strani Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, pri projektu JEZIKLINGUA in pri projektu ŠUSS, iz katerih bom analizirala vprašanja.
Predpostavljam, da so njihova vprašanja odraz njihovih jezikovnosistemskih (težave, povezane z razumevanjem in tolmačenjem jezikovnega sistema) in normativnih (težave, povezane z normativnim vrednotenjem jezikovnih pojavov) zadreg. Tematsko se bom omejila na zadrege s področja oblikoslovja.
Nabor ugotovljenih kategorij oblikoslovnih problemov bom primerjala s tistimi, ki so bili evidentirani v okviru projekta Sporazumevanje v slovenskem jeziku, natančneje pri nalogi Slogovni priročnik (v nadaljevanju SSJ/SP). Na ta način bom ugotovila, ali se je v obdobju po nastanku nabora pojavilo več kategorij oblikoslovnih zadreg ali pa je nabor SSJ/SP z vidika kategorij popoln. Pri tem bom skušala primerjati slovensko jezikovno situacijo na tem področju s češko, zato bom pregledala češko spletno jezikovno svetovalnico Internetová jazyková příručka in skušala ugotoviti, če se uporabniki češčine srečujejo s podobnimi oblikoslovnimi jezikovnimi težavami kot uporabniki slovenščine.
Ob svojem raziskovalnem delu želim ugotoviti tudi, katera področja oblikoslovja so za uporabnike najbolj problematična, in to glede na besedno vrsto (npr. zaimki), ustaljenost besede (starejša, mlajša), spol samostalnika ali glede na tip sklanjatve.
Cilji diplomske naloge so prikazati glavne jezikovne zadrege uporabnikov slovenskega jezika pri oblikoslovnem pregibanju besed ter ugotoviti, na katerih področjih je največ zadreg ter primerjati težave slovenskih jezikovnih uporabnikov s češkimi.
Ključne besede: jezikovna zadrega, jezikovni uporabniki, oblikoslovje, pregibanje
Objavljeno v RUNG: 05.09.2017; Ogledov: 5945; Prenosov: 320
 Celotno besedilo (1,64 MB) |
9. Svojilni pridevniki iz samostalnikov 2. moške sklanjatveAna Cukjati, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi preverjam, katera končnica prevladuje pri svojilnih pridevnikih iz samostalnikov 2. moške sklanjatve v dejanski rabi. Glede na Slovensko slovnico (Toporišič 2000: 196) naj bi to bila končnica -ov-/-ev-, vendar se v rabi pojavlja tudi končnica -in-. V diplomski nalogi raziskujem svojilne pridevnike iz tistih samostalnikov 2. moške sklanjatve, ki jih kot primere podskupin te sklanjatve omenja Plesničarjeva (2012) – zanima me namreč, ali podskupine, ki jih omenja, vplivajo na izbiro končnice svojilnih pridevnikov. Le-te najprej preverjam v korpusu Gigafida, in sicer najprej v vseh korpusnih besedilih, nato pa samo v internetnih besedilih v Gigafidi. Izbiro končnice svojilnih pridevnikov iz samostalnikov 2. moške sklanjatve preverjam tudi s sestavljenim vprašalnikom, na katerega je odgovarjalo 50 ljudi. Korpusni rezultati kažejo, da pri svojilnih pridevnikih iz samostalnikov 2. moške sklanjatve večinoma prevladuje končnica -ov-/-ev-, podobno kažejo tudi rezultati vprašalnika, le da se tu končnica -in- relativno pojavlja večkrat. Rezultati celotne raziskave kažejo, da se končnica -in- večkrat pojavlja na samostalnikih 1. skupine 2. moške sklanjatve, kar posredno dodatno upravičuje postulacijo podskupin, ki jih odkriva Plesničarjeva (2012). Pri pridevnikih iz samostalnikov 1. skupine 2. moške sklanjatve torej prihaja do kar velikega razkoraka med rabo in normo, ki zapoveduje, naj imajo vsi samostalniki moškega spola svojilnopridevniško končnico -ov-/-ev- (Toporišič 2000: 196).
Ključne besede: 2. moška sklanjatev, svojilni pridevniki, oblikoslovje, korpus, vprašalnik.
Objavljeno v RUNG: 30.11.2016; Ogledov: 9671; Prenosov: 337
Celotno besedilo (1,12 MB) |
10. |
