Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 69
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
41.
42.
Razvojni mejniki energetike preteklega in sedanjega časa
Drago Papler, 2016, poljudni članek

Ključne besede: energetika, elektroenergetski sistemi, razvoj, politika, omrežja, daljnovodi, obnovljivi viri energije
Objavljeno v RUNG: 15.05.2020; Ogledov: 2572; Prenosov: 0

43.
Priložnost je tudi v manjših hidroelektrarnah
Drago Papler, 2015, polemika, diskusijski prispevek, komentar

Ključne besede: pogledi, raziskave, razvoj, kakovost, tveganja, ekonomika, majhne hidroelektrarne, obnovljivi viri energije
Objavljeno v RUNG: 13.05.2020; Ogledov: 2756; Prenosov: 0

44.
Trajnostni potencial sončnih elektrarn v Sloveniji
Nejc Blažek, 2019, magistrsko delo

Opis: Proizvodnja električne energije s sončnimi elektrarnami v svetu in tudi v Sloveniji strmo narašča. Večina Slovencev ima do tovrstnega načina pridobivanja električne energije pozitiven odnos, k čemur je močno pripomogla Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije. Število novih sončnih elektrarn se bo povečevalo, s tem pa se bo v prihodnje povečevalo število izrabljenih solarnih panelov, ki jih sestavljajo silicijeve sončne celice. Z recikliranjem izrabljenih silicijevih sončnih celic lahko pridobimo do 85 % silicija oziroma 80 % sončnih celic za ponovno uporabo. Pri recikliranju tankoslojnih sončnih celic lahko vrnemo v proizvodni proces do 95 % polprevodnih materialov in do 90 % stekla. V povzetku analize življenjskega cikla (LCA) smo pokazali, v kakšnem obsegu je proizvodnja sončnih celic škodljiva za okolje ter kakšen je vpliv recikliranja le-teh ob koncu življenjske dobe za manjše onesnaževanje okolja in porabo virov. Pri ekonomskem vidiku trajnostnega potenciala smo z analizo treh različnih možnosti naložbe v samooskrbno sončno elektrarno prikazali finančni tok, ki ima v vseh treh možnostih vračilno dobo, krajšo od 10 let, in prihranke v družinskem proračunu tudi več kot 1.000 EUR na leto. Pokazali smo, da je nakup sončne elektrarne za samooskrbo z električno energijo ekonomsko upravičen, trajnosten in celo donosen. Analiza družbeno-socialnega vidika pokaže majhen vpliv na zaposlenost in dodano vrednost v Sloveniji, saj v Sloveniji obstaja le eno podjetje, ki proizvaja panele za sončne elektrarne. Pozitiven učinek na zaposlenost se kaže predvsem pri prodaji, upravljanju, servisu in montaži sončnih elektrarn. Izdelali smo analizo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti naložbe v sončno elektrarno ter jo primerjali z vetrno elektrarno.
Ključne besede: sončna elektrarna, trajnostni potencial, analiza življenjskega cikla, obnovljivi viri energije
Objavljeno v RUNG: 19.12.2019; Ogledov: 4873; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

45.
Energetska samooskrba v krožnem gospodarstvu – primer občine Kočevje
Henrik Gjerkeš, Valter Pisk, Marjana Šijanec-Zavrl, 2017, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Opis: Koncept krožnega gospodarstva temelji na načelu identifikacije in čim večjega izkoriščanja endogenih potencialov ter dviga dodane vrednosti v lokalnem okolju z vsemi multiplikativnimi učinki, ki pri tem nastanejo. Največji, še ne v zadostni meri izkoriščen razvojni potencial občine Kočevje predstavlja gozd. Koncept krožnega gospodarstva v občini Kočevje je zasnovan na izhodišču, da z območja občine ne odide noben hlod neobdelan in da se lesna biomasa izkoristi v največji možni meri ob hkratnem poviševanju stopnje lokalne energetske samooskrbe na poti v nizkoogljično skupnost. To vključuje celovito, trajnostno gospodarjenje z gozdom, sečnjo in spravilo hlodov ter pripravo lesa za proizvode z višjo dodano vrednostjo ob istočasni izrabi manjvrednega lesa in ostankov za proizvodnjo toplotne in električne energije. Celovitost trajnostne verige lesa zagotavlja vključitev socialnega podjetništva, izobraževanja kadrov, dodatnega usposabljanje zaposlenih in ohranjanja obstoječih oziroma ustvarjanje novih zelenih delovnih mest. Krožno gospodarstvo v občini Kočevje je organizirano v obliki centra predelave lesa za celovito ravnanje z lesno biomaso, ki ga upravlja gospodarska družba v javni lasti. Krožni proizvodni proces, začet z zbiranjem lesne biomase z vsemi elementi, se nadaljuje z žagalno linijo, opcijsko s peletarno, in se sklene s sušilnicami, ki deskam povišajo dodano vrednost, ter kogeneracijskim sistemom s procesom uplinjanja (manjvredne) lesne biomase za proizvodnjo električne in toplotne energije. Neposredni trajnostni učinki implementacije krožnega gospodarstva so obogatitev javnih sredstev za 3,2 mio EUR in 45 novih zelenih delovnih mest v prvih 15 letih delovanja, povečanje lokalne samooskrbe z električno energijo za 12 % in zmanjšanje emisije CO2 za 3.920 t na leto. Postopno uvajanje krožnega gospodarstva v občini Kočevje je primer uspešne in racionalne implementacije dolgoročne razvojne strategije Slovenije za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti, oživitev lesnopredelovalne industrije in dvig konkurenčnosti gospodarstva v Sloveniji.
Ključne besede: Krožno gospodarstvo, lokalna samooskrba, obnovljivi viri energije, gozdno-lesna veriga
Objavljeno v RUNG: 24.01.2018; Ogledov: 4562; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

46.
Aktualni projekti v Sloveniji na področju geotermalne energije
Henrik Gjerkeš, vabljeno predavanje na konferenci brez natisa

Ključne besede: Obnovljivi viri energije, geotremalna energija, toplotne črpalke
Objavljeno v RUNG: 24.01.2018; Ogledov: 3886; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

47.
Ogrevalni sistemi : Prenova večstanovanjske stavbe
2018, radijski ali tv dogodek

Opis: Naše stavbe porabijo več energije kot energija in transport. Po drugi strani prav zgradbe, v katerih živimo, predstavljajo največji varčevalni potencial, sploh če poskrbimo za dobro izolacijo fasade, podstrešja in drugih delov hiše, z zamenjavo ogrevalnega sistema in zamenjavo oken pa bi se poraba energije lahko zmanjšala tudi za 50 in celo več odstotkov.Stanovalci bloka na Vranskem so se zato odločili za temeljito energetsko prenovo stavbe, ki danes predstavlja dobro prakso v Sloveniji in študijski primer tudi za strokovnjake na področju energetike.
Ključne besede: Oskrba z energijo, prenova stavb, učinkovita raba energije, obnovljivi viri energije
Objavljeno v RUNG: 24.01.2018; Ogledov: 4751; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

48.
Oskrba stavbe z energijo in OVE z vidika izpolnjevanja sNES kriterijev pri celoviti prenovi stavb
Henrik Gjerkeš, 2017, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci

Opis: Pri optimalni zasnovi stavbe sta gradnja ali obnova stavb in trajnostna oskrba z energijo neločljivo povezana dela, ki morata biti obravnavana celovito, na stroškovno optimalen, okolju prijazen in družbeno odgovoren način. sNES standardi zahtevajo višjo stopnjo učinkovitosti, ob hkratni skrbni stroškovno-optimalni analizi alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, ki so na voljo na/blizu območja stavbe/soseske - in to brez poseganja v kakovost bivanja stanovalcev
Ključne besede: Skoraj nič-energijske stavbe, obnovljivi viri energije, prenova stavb
Objavljeno v RUNG: 24.01.2018; Ogledov: 3913; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (3,14 MB)

49.
Ogrevanje: Prihodnost je v sodobnih daljinskih sistemih z nadzorovanimi emisijami : Ogrevanje na lesno biomaso
Julijana Bavčar, 2017, intervju

Opis: V Sloveniji je raba lesne biomase, ki je imamo kot gozdnata država na pretek, za ogrevanje stavb kot obnovljivi vir energije po eni strani priporočena, po drugi pa je povezana s povečanimi izpusti za zdravje nevarnih trdnih delcev. O optimalni rabi tega vira, ki kar najbolj zmanjša emisije, smo se pogovarjali z dr. Henrikom Gjerkešem z Gradbenega inštituta ZRMK in docentom na Univerzi v Novi Gorici. Najbolj učinkovit in do okolja prijazen način ogrevanja na lesno biomaso so po njegovih besedah sodobni sistemi daljinskega ogrevanja, ki so bistveno bolj nadzorovan proces od individualnih kurišč.
Ključne besede: Obnovljivi viri energije, lesna biomasa, sistem daljinskega ogrevanja, kogeneracija, plazemsko uplinjanje
Objavljeno v RUNG: 23.01.2018; Ogledov: 5064; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

50.
Celovita analiza stroškov za ogrevanje stavb : Sodobni ogrevalni sistemi
Henrik Gjerkeš, 2017, strokovni članek

Opis: Gospodinjstva se pri izbiri vira za ogrevanje v prvi vrsti ozirajo na družinski proračun, v bistveno manjši meri pa na odločitve o načinu in viru ogrevanja vplivajo drugi vidiki trajnosti. Zato je toliko pomembneje, da se ob približno enaki stroškovni učinkovitosti različnih načinov ogrevanja objektivno seznanijo tudi z drugimi vplivi. Analiza pokaže, da so seživljenjski stroški najvišji, če se ogrevamo z UNP ali električnimi uporovnimi grelci vseh oblik, in to ne glede na to, da so stroški investicije v en in drugi ogrevalni sistem najnižji med vsemi. Neglede na močno fluktuacijo cene ELKO ostaja drag energent z nepredvidljivo ceno v prihodnosti, ki v letu 2017 kaže trend rasti. Kljub relativno nizkim stroškom investicije bo tudi v prihodnje ogrevanje z ELKO drago, zato pričakujemo nadaljnje opuščanje njegove rabe za ogrevanje gospodinjstev iz ekonomskih, pa tudi okoljskih razlogov. Podobno velja tudi za zemeljski plin, ki je sicer iz vidika vseživljenjskih stroškov ugodnejši, vendar je fosilno gorivo in ne izpolnjuje sNES kriterijev o deležu OVE pri oskrbi stavbe z energijo. Na drugi strani so toplotne črpalke, ki so okolju prijazen način ogrevanja stavb z najnižjimi vseživljenjskimi stroški. Poleg ekonomske učinkovitosti izkoriščajo od 80 (zrak/voda) do 87 % (voda/voda) OVE pri svojem delovanju, s čimer izpolnjujejo sNES kriterije. Še pomembneje za nas in naše zanamce pa je, da s toplotnimi črpalkami ogrevamo naše domove na okolju prijazen način. V nasprotju s splošnim mnenjem analiza pokaže, da so vseživljenjski stroški sistemov na drva in na pelete relativno visoki, saj pri celoviti prenovi pri današnjih cenah presegajo vseživljenjske stroške kotla na ELKO. Pri kotlih na polena je razlog relativno visoka investicija (ki mora vključevati dovolj velik zalogovnik toplote za optimalno delovanje), pri peletih pa ob nekaj nižji investiciji relativno visoka cena energenta. Ne glede na to je potrebno lesno biomaso kot domači obnovljivi vir vedno upoštevati pri tehtanju ob izbiri novega ogrevalnega sistema. Manjvreden les se uporablja predvsem za ogrevanje z zgorevanjem v individualnih kuriščih in predstavlja prevladujoč energent v slovenskih gospodinjstvih. Je lokalni OVE in relativno poceni gorivo, vendar moramo biti pozorni na kakovostno izbiro kotla, ki omogoča zmanjšanje nekaterih neželenih učinkov, ki se še posebej manifestirajo v emisiji in povišani koncentraciji trdih delcev v atmosferi.
Ključne besede: Obnovljivi viri energije, energenti, trajnostna oskrba stavb z energijo, toplota, ogrevanje
Objavljeno v RUNG: 23.01.2018; Ogledov: 4038; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh