Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Večparametrski model za izbiro najugodnejše banke ali hranilnice na Goriškem
Kristina Lancner Zorzut, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se ukvarjali z vrednotenjem in izbiro najugodnejše banke ali hranilnice na Goriškem. Banke ali hranilnice nas spremljajo na vsakem koraku. Med seboj so si precej podobne, vse namreč ponujajo finančne storitve uporabniku. Vse si želijo privabiti čim več uporabnikov, zato strokovnjaki znotraj vsake posamezne finančne ustanove kreirajo in iščejo posamezne rešitve, kje in kako bi se čimbolj približali čim večji populaciji. Nekatere banke/hranilnice imajo zato nižje stroške na eni strani, druge na drugi. Prav zato smo se hoteli prepričati in sploh ugotoviti, ali obstaja najugodnejša banka/hranilnica na Goriškem ter katera je to. Vrednotenje in izbor je potekal s pomočjo večparametrske metode DEX. Po izbiri kriterijev, ki kar najboljše opišejo delovanje bank/hranilnic, smo po korakih večparametrskega modeliranja izdelali celoten model ter z njim ovrednotili in analizirali naše izbrane banke/hranilnice. Izdelali smo tudi analizo “Kaj-če?”, analizo plus/minus 1 ter analizo selektivne razlage. Končni rezultat je predlog najprimernejše banke/hranilnice. V našem primeru sta to dve: Primorska hranilnica Vipava (PHV) ter Delavska hranilnica (DH), ki sta bili ocenjeni kot ugodni hranilnici, vendar vseeno ne kot najugodnejši. Ugodni sta zato, ker sta po skoraj vseh kriterijih opredeljeni kot ugodni ali srednji. PHV je neugodna samo glede dostopnosti bančnega okenca. Za razliko od PHV je imela DH poleg tega kot neugodno ocenjeno še pridobitev kartice.
Ključne besede: banka, hranilnica, odločitveni model, večparametrsko odločanje, metoda DEX, program DEXi
Objavljeno v RUNG: 09.12.2020; Ogledov: 4601; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

3.
Vrednotenje in izbira merilnih sistemov v avtomobilski industriji
Matevž Ivančič, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali vrednotenje in izbiro merilnih sistemov v avtomobilski industriji. Uporaba merilnih sistemov se nanaša na kontrolo premerov lukenj na komutatorjih, ki so eden izmed elementov električnih motorjev. Kontrola premerov lukenj je pomembna faza proizvodnega procesa, saj s tem preprečimo dobavo neustreznih proizvodov. Odločitveni problem se nanaša na izbor najprimernejšega merilnega sistema, kjer izbiramo med štirimi merilnimi sistemi: ročno kontrolo s kontrolnikom Gre/Ne gre, avtomatsko kontrolo s trnom Gre/Ne gre, avtomatsko kontrolo s trnom Gre/Gre s silo in vzporednim merjenjem sile ter avtomatsko kontrolo s kroglico. Vrednotenje in izbor poteka z uporabo večparametrske metode DEX, pri kateri smo za merilni sistem določili ekonomske, tehnološke in kakovostne kriterije ter jih vključili v model za vse štiri merilne sisteme. Po korakih, ki jih določajo metode večparametrskega vrednotenja, smo izdelali celoten model ter z njim ovrednotili in analizirali merilne sisteme. Analize so obsegale analizo ±1, analizo kaj-če ter analizo prednosti in slabosti. Končni rezultat je predlog najprimernejšega merilnega sistema, to je avtomatski merilni sistem s trnom Gre/Gre s silo in vzporednim merjenjem sile.
Ključne besede: komutator, premer luknje komutatorja, merilni sistem, odločitveni model, večparametrsko odločanje, metoda DEX, program DEXi
Objavljeno v RUNG: 03.10.2018; Ogledov: 6003; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

4.
Vrednotenje in izbira tehnoloških rešitev za proizvodnjo statorjev
Primož Pahor, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava vrednotenje in izbiro tehnoloških rešitev za izdelavo statorjev elektromotorja. Izbrano podjetje, s katerim smo sodelovali pri izdelavi magistrske naloge, se vse pogosteje sooča z izbiro tehnoloških rešitev za izdelavo elektromotorjev in njihovih podsestavov. Zato smo se odločili za snovanje odločitvenega modela, ki bo omogočal hitro in enostavno vrednotenje tehnoloških rešitev za izdelavo statorjev. V magistrski nalogi smo predstavili razvoj in delovanje odločitvenih modelov po kombinirani odločitveni metodi utežene vsote in odločitvenih dreves ter odločitveni metodi DEX. V nadaljavanju smo analizirali alternative, odločitvene modele in rezultate primerjali in ugotavljali njihovo skladnost. Odločitveni modeli po obeh metodah pomagajo ovrednotiti najboljšo tehnološko rešitev na nivoju dobavitelja tehnološke rešitve za izdelavo statorjev. V modelu, izdelanem po kombinirani metodi utežene vsote in odločitvenih dreves, smo upoštevali tudi verjetnost pojavitve napovedanih proizvodnih količin, s čimer smo poskusili izbiro še dodatno izboljšati in čim bolj zmanjšati odločitveno tveganje. Zaradi kompleksnosti odločitvenega problema smo odločanje pri obeh odločitvenih modelih razdelili na dve stopnji in tako dosegli boljšo strukturiranost in preglednost odločitvenega postopka. Iz obeh odločitvenih modelov smo dobili enako razvrstitev izbranih alternativ in tako ugotovili, da sta modela primerljiva. Najbolje ovrednoteni dobavitelj strojne opreme je z Japonske in se tudi v realnosti izkazuje kot najboljši izmed treh ponudnikov strojne opreme za izdelavo statorjev elektromotorjev. Iz tega lahko sklepamo, da sta odločitvena modela pravilna in primerna za realizacijo v praksi.
Ključne besede: elektromotor, stator, tehnologija proizvodnje, odločitveni model, vrednotenje, odločitvena metoda DEX, odločitvena metoda utežene vsote, metoda odločitvenih dreves
Objavljeno v RUNG: 24.11.2016; Ogledov: 7158; Prenosov: 311
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

5.
Primerjava metod večparametrskega odločanja pri izbiri tehnologije spajkanja : Magistrsko delo
David Rejc, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo večparametrske odločitvene metode, ki se med seboj razlikujejo po načinu vrednotenja parametrov. Primarni cilj magistrskega dela je medsebojno primerjati odločitvene modele, razvite z različnimi metodami večparametrskega modeliranja. Sekundarni cilj je bil z odločitvenimi modeli vrednotiti, rangirati in analizirati alternativne tehnologije spajkanja fleksibilnega vezja in izbirati najboljšo alternativo. V prvem delu magistrskega dela predstavljamo družbi Hidria AET d. o. o. in SiEVA d. o. o. Predstavili smo trende v avtomobilski industriji in zahteve po razvoju avtomobilskih dizelskih motorjev z manjšo porabo goriva in nižjim izpustom škodljivih emisij. Predstavili smo razvoj svečke s senzorjem tlaka, ki je ključni del regulacije delovanja teh motorjev. Raziskali in predstavili smo tehnološke zahteve za avtomatizacijo procesa spajkanja fleksibilnega vezja. Identificirali smo odločitveni problem pri izbiri ustrezne tehnologije spajkanja, zaželene in nezaželene posledice odločitve in določili zahteve, ki jih morajo izpolnjevati alternative. Predstavili smo vse tri alternative: tehnologijo spajkanja z vročo kladico, infrardečo svetlobo in laserskim žarkom. V drugem delu magistrskega dela smo predstavili področje podpore odločanju in večparametrske odločitvene metode: APIS, PMI, Abacon, Kepner-Tregoe, EVAMIX, AHP in DEX. Z vsemi metodami smo razvili odločitvene modele in z njimi ocenili in rangirali alternative. Rezultate vrednotenja smo analizirali s "kaj-če" analizo. Izdelali smo sintezo rezultatov vrednotenja alternativ in na njeni osnovi primerjali odločitvene modele. Ugotavljamo, da smo z vsemi odločitvenimi metodami najvišje ocenili in rangirali tehnologijo spajkanja z vročo kladico, zato bomo odločevalcem svetovali njeno izbiro.
Ključne besede: AHP, DEX, EVAMIX, injektor, odločitveni model, ogrevalna svečka, senzor tlaka, tehnologija spajkanja, večparametrsko modeliranje, vroča kladica
Objavljeno v RUNG: 27.01.2016; Ogledov: 9828; Prenosov: 410
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

6.
Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh