1. Trajnostno naravno vedenje in spodbujanje k uporabi pitne vodeDrago Papler, 2022, strokovni članek Ključne besede: pitna voda, ozaveščanje, izobraževanje, certifikati, okolje, naravni viri, oskrba, kakovost, lokalno okolje
Objavljeno v RUNG: 25.09.2024; Ogledov: 434; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Habitus + Capital = : diplomsko deloKristian Petrovčič, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo Habitus + Capital = v osnovi raziskuje vlogo fotografije kot orodja za širjenje percepcije posameznika ter posledično družbe. Naloga je zastavljena tako, da teoretični del zagovarja praktični, kar z drugimi besedami pomeni kombinacijo tehnik, s katerimi so predstavljena področja socialno dokumentarne fotografije ter njenega vpliva. V kombinaciji z terapevtsko vlogo fotografskega medija se naloga dotika vprašanja, ali družbeno okolje, v katerem živimo, spreminja posameznikovo razmišljanje in na daljše časovno obdobje posledično tudi družbo ter obratno.
V teoretičnem delu na začetku spoznamo osebni pogled avtorja na fotografijo, skozi katerega je predstavljeno poglavje o fotografiji kot orodju za širjenje percepcije. Nato so predstavljeni osnovni koncepti ter razmišljanje na podlagi ugotovitev drugega dela knjige General Sociology, ki so osredotočeni na razumevanje naslova diplomskega dela. Sledi krajša predstavitev zgodovine fotografije, ki se v nadaljevanju osredotoča na ključne spremembe pri dojemanju fotografije kot medija. V tem kontekstu spoznamo tudi razlike med reportažnim, dokumentarnim in sodobnim pristopom do teme. V glavnem delu spoznamo več o pomembnih avtorjih, ki so pripevali izredna dela, vezana na terapevtsko noto fotografije, za konec pa sledi opis serije socialno dokumentarnih fotografij (praktični del) ter kako je ta povezana s celotno zasnovo.
Pri izdelavi praktičnega dela naloge, torej serije socialno dokumentarnih fotografij, ki so nastale v obdobju enega leta, so glavno vlogo pri izbiri tehnike in pristopa do teme igrala naslednja svetovno znana imena: Andreas Gursky, Edward Burtynsky, Stephen Shore ter Pierre Bourdieu. S pomočjo serije fotografij so v nadaljevanju naloge prikazani različni dosežki družbe na izbranih območjih, ki odražajo raziskovalno vprašanje. Namen fotografij je predvsem spodbuditi mlade k raziskovanju samega sebe ter vzpostavitev osebnega jaza v kombinaciji z družbenim okoljem, saj lahko tako vizije še posebej v svetu umetnosti prerastejo navidezne meje, ki jih poznamo kot rezultat bodisi kulturnega, socialnega bodisi simbolnega vidika kapitala.
Ključne besede: habitus, kapital, socialno dokumentarna fotografija, terapevtska vloga, družbeno okolje, razvoj zavesti, diplomske naloge
Objavljeno v RUNG: 08.03.2024; Ogledov: 1655; Prenosov: 26
 Celotno besedilo (5,22 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. Komparativna analiza procesa proizvodnje ventilatorjev v podjetju Hidria Rotomatika; primerjava tipov ventilatorjev z vidika življenjskega ciklaMerisa Kapić, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je z metodo analize življenjskega cikla ocenjen vpliv na okolje dveh ventilatorjev proizvajalca Hidria Rotomatika: starejši model R-11 in novejši HEC-10. Analiza zajema proizvodno fazo in fazo uporabe izdelka, medtem ko je faza razgradnje zaradi kompleksnosti in pomanjkanja podatkov iz analize vseživljenjskega cikla izključena. Analiza je pokazala, da ima v proizvodni fazi novejši model HEC-10 nekoliko manjši negativni vpliv na okolje. Model R-11 ima večji negativni vpliv na okolje v skoraj vseh kategorijah, razen kategorij raba tal in izraba mineralnih virov. Model R-11 ima za 8,8 % večji vpliv na zdravje ljudi in za 6,9 % večji vpliv na izrabo virov, medtem ko ima na drugi strani model HEC-10 za 5,1 % večji vpliv na kakovost ekosistemov. Večja razlika med ventilatorjema nastane v fazi uporabe, kjer model HEC-10 pokaže sodobno zasnovo in je zaradi manjše rabe energije prijaznejši okolju. Pri vseh kategorijah je poleg izrabe mineralnih virov imela poraba električne energije med obratovanjem največji negativni vpliv na okolje. Na zmanjšanje negativnega vseživljenjskega vpliva obeh ventilatorjev na okolje je torej ključnega pomena zmanjšanje rabe električne energije v fazi uporabe.
Ključne besede: Analiza življenjskega cikla, življenjski cikel izdelka, ventilatorji, vpliv na okolje, industrijska ekologija
Objavljeno v RUNG: 30.10.2019; Ogledov: 5571; Prenosov: 95
Celotno besedilo (1,19 MB) |
8. |
9. Vpliv bivalnih navad na dinamiko radona v domovihMonika Ferfolja, 2019, magistrsko delo Opis: Radioaktiven žlahtni plin radon (222Rn) je eden izmed največjih onesnaževalcev zraka v zaprtih prostorih, saj lahko vsakodnevna izpostavljenost radonu vodi do nastanka pljučnega raka. Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti, kako bivalne navade stanovalcev (predvsem prezračevanje) vplivajo na koncentracije aktivnosti radona v prostorih in na prejete efektivne doze. V mestu Idrija smo si izbrali dve hiši (H1 in H2), ki stojita v bližini Idrijske prelomnice, kjer smo primerjali dinamiko radona v povezavi z bivalnimi navadami. Najprej smo v obeh hišah izmerili trenutne koncentracije radona v več prostorih. Nato smo na osnovi trenutne koncentracije radona izbrali prostor z enako namembnostjo in čim bolj podobno koncentracijo radona za nadaljnje kontinuirne meritve. Izkazalo se je, da sta to spalnici obeh hiš, kjer so se trenutne koncentracije radona razlikovale le za 1 %. Kontinuirne meritve radona smo v obeh spalnicah izvedli v obdobju od 1.1. do 18.11.2018. Iz urnih koncentracij radona smo izračunali različna povprečja koncentracij: letno, dnevno, zimsko, spomladansko, poletno in jesensko, in jih uporabili za izračun efektivnih doz, ki jih prejmejo stanovalci v času spanja (8 od 24 ur za vse leto). Povprečne koncentracije radona samo poleti niso presegle mejne vrednosti 300 Bq m─3. Po pričakovanju so bile v obeh spalnicah koncentracije radona najvišje pozimi in najnižje poleti, spomladi in jeseni pa so bile precej podobne. Koncentracije so bile višje ponoči kot podnevi, v vseh letnih časih pa najvišje zjutraj, pred začetkom zračenja spalnic. V spalnici H1 je bila povprečna letna koncentracija radona 797754 Bq m─3, v spalnici H2 pa 854785 Bq m─3. Efektivne doze smo izračunali na osnovi koncentracije aktivnosti radona za (i) ves dan (0─24h) in (ii) samo nočni čas (22─6h). Povprečna letna celodnevna (0─24h) efektivna doza je bila v spalnici H1 8,83 mSv in v spalnici H2 9,52 mSv. Povprečna letna nočna (22─6h) efektivna doza pa je bila v spalnici H1 višja za faktor 1,03 in v spalnici H2 za faktor 1,07 od celodnevne. Efektivne doze so v obeh spalnicah močno povezane s prezračevanjem, saj se z večjo intenzivnostjo zračenja znižajo. Tako je efektivna doza na osnovi nočne koncentracije radona v spalnici H1 poleti za faktor 4,7 nižja od zimske, v spalnici H2 pa za faktor 5,1.
Ključne besede: Radon, kontinuirne meritve, bivalno okolje, prezračevanje, efektivna doza, tektonski prelom
Objavljeno v RUNG: 15.04.2019; Ogledov: 6390; Prenosov: 192
Celotno besedilo (3,52 MB) |
10. |
