Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv procesnih parametrov na kakovost drsnega obroča : magistrsko delo
Simon Majnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Vsem proizvodnim procesom je skupno to, da vključujejo različne procesne parametre, ki pomembno vplivajo na končen rezultat postopka izdelave produkta. S procesnimi parametri izdelku izboljšamo lastnosti, podaljšamo dobo trajanja in povečamo funkcionalnost. Po drugi strani pa nepravilno izbrani procesni parametri lahko privedejo do precejšnjih težav, tako pri izdelku samem, kakor v smislu proizvodne učinkovitosti. V primeru drsnih obročev, elektro-mehanskih elementov, ki zagotavljajo učinkovit prenos električne energije ali drugih signalov iz stacionarnega na rotirajoči se del sistema, glavni problem pri izdelavi s postopkom injekcijskega brizganja termo plastnega polimera predstavlja prisotnost zračnih rež med posameznimi elementi zabrizganega drsnega obroča. Predstavljena magistrska naloga se tako osredotoča na opis procesa injekcijskega brizganja drsnih obročev ter s tem povezane problematike pojavljanja zračne reže. V aplikativnem delu je predstavljena analiza napak, korektivni ukrepi za njihovo odpravo ter uspešnosti uvajanja posameznih korektivnih ukrepov pri zmanjšanju zračne reže. Na podlagi eksperimentalno podprte večfazne metodološke analize preizkusnih serij je bilo ugotovljeno, da ima največji doprinos k izboljšanju obrizgavanja elementov in zmanjšanju pojava zračne reže predgretje elementov. Predgretje pa je potrebno kombinirati tudi z ustrezno prilagojenimi parametri procesa brizganja, ki vključujejo ustrezno visoko temperaturo taline, dovolj visok nadtlak in časovno usklajenost delovanja nadtlaka.
Ključne besede: procesni parametri, injekcijsko brizganje, drsni obroči, termoplastni polimeri, magistrske naloge
Objavljeno v RUNG: 15.04.2021; Ogledov: 3022; Prenosov: 113
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
UPORABA NARAVNIH SLEDIL ZA DOLOČANJE ZNAČILNOSTI KRAŠKIH IZVIROV NA OBROBJU PLANINSKEGA POLJA (JZ Slovenija)
Teja Melinc, 2019, magistrsko delo

Opis: Izvir Malenščica je pomemben vir oskrbe s pitno vodo za približno 21.000 prebivalcev v občinah Postojna in Pivka. Poleg izvira Unice je eden od dveh večjih kraških izvirov na južnem robu Planinskega kraškega polja v jugozahodni Sloveniji. Oba izvira se polnita iz kompleksnega kraškega sistema, za katerega je značilna izmenjava med površinskim in podzemnim tokom. Pri določanju značilnosti kraških izvirov smo uporabili metodo sledenja z naravnimi sledili, ki vključuje merjenje naravnih lastnosti vode, kot so pretok, temperatura, električna prevodnost in kemijska sestava vode v različnih točkah znotraj kraškega vodonosnega sistema in pri tem merimo spreminjanje teh parametrov s časom ob različnih hidroloških pogojih. Za preučevanje in obdelavo teme magistrske naloge smo imeli štiri skupine podatkov, ki smo jih predhodno zbrali in ustrezno obdelali. Prva skupina je zajemala podatke merjenja specifične električne prevodnosti v 30-minutnih intervalih v obeh izvirih ter ponikalnicah Pivka in Rak v njunem prispevnem zaledju za obdobje od 15. 10. 2016 do 4. 1. 2017, ko so hidrološke razmere variirale od nizke do visoke vodne gladine in nato spet v bolj suho obdobje konec leta 2016. Druga skupina je zajemala podatke občasnih osnovnih kemijskih analiz ter analiz kovin za izvir Malenščica za daljše obdobje, in sicer od 17. 4. 2007 do 10. 10. 2017. Tretja skupina podatkov predstavlja rezultate analize kemijskih in mikrobioloških podatkov v obeh izvirih in obeh ponikalnicah med vodnim valom za obdobje od 7. 9. 2017 do 3. 10. 2017. Četrti sklop podatkov pa spet zajema za vse štiri lokacije rezultate, pridobljene v sklopu izdelave magistrske naloge, z izvedbo podrobnega vzorčenja in kemijsko analizo vzorcev v času vodnega vala za obdobje od 10. 5. 2019 do 15. 5. 2019. Primerjava različnih skupin podatkov za štiri vzorčevalna mesta (Malenščica, Unica, Rak in Pivka) je omogočila boljše razumevanje odnosov med različnimi deli zaledja in spreminjanja njihovih deležev pri napajanju obeh izvirov ob različnih hidroloških razmerah. Na osnovi določitve časovnih zamikov med vrhovi in doli krivulj specifične električne prevodnosti smo tudi ocenili navidezne hitrosti toka podzemne vode med ponikalnicami in izviri. Na podlagi primerjave sprememb fizikalnih, kemijskih in mikrobioloških parametrov za različne padavinske in hidrološke razmere izvirov in vodnih tokov v njunem zaledju smo lahko sklepali o značilnostih pretakanja podzemne vode v obravnavanem kraškem vodonosniku.
Ključne besede: Naravna sledila, kras, Planinsko polje, vodni vir, fizikalni in kemijski parametri, mikrobiološki parametri.
Objavljeno v RUNG: 25.11.2019; Ogledov: 4423; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

3.
VPLIV SONČNEGA OŽIGA IN DEHIDRACIJE GROZDJA V POZNEM DOZOREVANJU NA KAKOVOST GROZDJA (Vitis vinifera L.) IN VINA SORTE 'BARBERA'
Kristina Cotič, 2019, diplomsko delo

Opis: Venenje ali dehidracija grozdja opisuje nepovratno in progresivno izgubo vode v grozdni jagodi, opisuje izgubo vode iz parenhimskih celic v mesu jagode. Spremembe zaradi dehidracije so opazne v velikosti, masi ter zunanjemu izgledu jagode. V diplomskem delu smo želeli preučiti vpliv dehidracije in sončnih ožigov v poznem dozorevanju na nekatere količinske in kakovostne parametre grozdja in vina sorte 'Barbera' (Vitis vinifera L.). Grozdne jagode smo ustrezno razdelili na dve skupini, na dehidrirane in nedehidrirane. Vpliv dehidracije grozdnih jagod na kemične in senzorične parametre smo preučevali z mikro-vinifikacijo v treh ponovitvah. Rezultati našega poskusa kažejo, da dehidracija v poznem dozorevanju vpliva na količino in kakovost grozdja in vina sorte 'Barbera' (Vitis vinifera L.). Ugotovili smo, da je bil primaren vzrok izgube mase jagod dehidracija grozdnih jagod v poznem dozorevanju in ne sončni ožig. Dehidracija jagod je značilno zmanjšala maso svežih jagod, kar je posledično vplivalo na manjši pridelek. Večjo vsebnost topne suhe snovi smo določili v grozdnem soku iz dehidriranih jagod. Prav tako smo v grozdnem soku iz dehidriranih jagod izmerili višje titrabilne kisline. Stopnja alkohola je bila višja v vinih, pridelanih iz dehidriranih jagod. Vina so se razlikovala tudi po vsebnosti skupnih antocianov, ti so bili višji v vinih iz dehidriranih jagod kar sovpada z izmerjenimi podatki o višji vsebnosti skupnih polifenolov v vinu iz dehidriranih jagod. Razlike smo opazili tudi v intenziteti barve vina, katera je bila višja v vinih iz dehidriranih jagod, medtem ko je bil odtenek barve višji v vinih iz nedehidriranih jagod. Senzorična analiza pridelanih vin je pokazala, da so bila vina, pridelana iz dehidriranih jagod, ocenjena kot bolj sadna (rdeče in temno sadje) in manj zelena, čeprav razlike niso bile statistično značilne. Dehidracija grozdnih jagod v poznem dozorevanju je vplivala na pridelek, vsebnost topne suhe snovi in skupnih kislin v grozdju ter značilno vplivala na alkohol in barvne parametre vina. Razlike v senzorični zaznavi so bile manj izrazite.
Ključne besede: dehidracija jagod, sončni ožig, Vitis vinifera L. 'Barbera', indeks dehidracije, mikro-vinifikacija, kemijski parametri vina, antociani, senzorika vina
Objavljeno v RUNG: 14.10.2019; Ogledov: 6034; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

4.
Vpliv klasične maceracije in maceracije celega grozdja na kemijske in senzorične lastnosti vina Modri pinot
Margareta Lavrenčič, 2019, diplomsko delo

Opis: Maceracija grozdja je ključna tehnološka faza pri pridelavi rdečih vin. Na podlagi znanja, tehnologije in izkušenj ima ta tehnološki postopek velik vpliv na končno kakovost vina. V diplomski nalogi smo preučevali vpliv klasične maceracije in maceracije celega grozdja na kemijske in senzorične lastnosti vina modri pinot. Na podlagi različnih analiz smo določali: prosto žveplo, alkohol, skupne kisline, intenziteto in ton barve, skupne antociane, skupne fenole ter izvedli senzorično analizo. Rezultati našega poskusa kažejo, da maceracija celega grozdja daje vino z manjšo vsebnostjo skupnih kislin v primerjavi s klasično maceracijo. Manjša vsebnost skupnih kislin v vinu pri maceraciji s pecljevino se izraţa tudi z značilno višjim pH-jem vina. Vino maceracije s pecljevino je večji porabnik žvepla, vsebuje bistveno več skupnih fenolov in posledično imamo tudi večjo intenziteto barve, ki pa se pri vinu modri pinot izraža v večji rumeno-rjavih tonov barve. Senzorična analiza je potrdila kemijske analize barve, pokazala, da maceracija celega grozdja v osnovi daje nekoliko manj sadna vina, vendar s poudarjeno noto temnega sadja, zelenih not in začimb. Vino maceracije celega grozdja je bilo boljše sprejeto, saj je imelo prijetnejšo kislino in je bilo taninsko bolj uglajeno.
Ključne besede: Vino, Vitis vinifera L. 'Modri pinot', maceracija, peceljevina, kemijski parametri vina, senzorične lastnosti vina
Objavljeno v RUNG: 26.07.2019; Ogledov: 6767; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

5.
NAČRTOVANJE LASERSKEGA VARJENJA PRI PROIZVODNJI ROTORSKEGA MAGNETA
Dušan Kuštrin, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali razvoj tehnologije laserskega varjenja pri industrijski izdelavi enkapsulacije rotorskega magneta. Zaščita magneta je izvedena v obliki dveh srajčk iz nerjavne pločevine, ki sta neprodušno zavarjeni z laserskim varom. Postopek izbire ustrezne tehnologije zahteva ustrezno izbiro materialov in opreme, optimizacijo zasnove in projektiranja, konča pa se z ustrezno predpripravo sestavnih delov in vpenjalnih naprav. Praktični del magistrskega dela prikazuje izdelavo enkapsulacije rotorskega magneta, kjer z uporabo osvojenih teoretičnih osnov izdelamo konstrukcijo izdelka ter vpenjalnih naprav ter funkcionalne prototipe rotorja. Razvijemo primerne varilne parametre, ki zagotavljajo enakomerno prevaritev vara po celotnem obodu. Kakovost opravljenega varjenja preverimo z metalografsko analizo na prerezu enkapsuliranega magneta, s testom tesnosti s helijem ter temperaturnim testom. Do končnih rezultatov, ki so primerni za nadaljnji razvoj pridemo po treh serijah različnih vzorcev. Varilni parametri, razviti v tretji seriji vzorcev, kjer smo optimirali moč in čas varjenja za vsak var posebej, zagotavljajo kakovostno prevaritev skozi obe pločevini, obenem pa optimalen pretok zaščitnega plina zagotavlja primerno kakovost vara po površini in v notranjosti. Uspešno testirani vzorci izdelani z optimiranimi parametri tretje serije in izkušnje pri izdelavi prototipov bodo izhodišče za razvoj tehnologije serijske izdelave rotorja, ki se bo predvidoma začela leta 2021. Razvita tehnološka rešitev zaščite magneta je uporabna tudi za druge aplikacije rotorjev in za podjetje predstavlja nova znanja in rešitve, ki jih lahko ponudi trgu.
Ključne besede: lasersko varjenje, metalografska analiza, rotorski magnet, nerjavno jeklo, varilni parametri, laserski izvor, zaščitni plin, Trumpf, AdBlue, črpalka, srajčka, helij
Objavljeno v RUNG: 23.10.2018; Ogledov: 5113; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (4,15 MB)

6.
VPLIV ODTRANJEVANJA LISTOV IN UPORABE MREŽ ZA ZAŠČITO PRED PTIČI NA KOLIČINO PRIDELKA TER KAKOVOSTNE PARAMETRE GROZDJA IN VINA SORTE SAUVIGNONASSE (VITIS VINIFERA L.)
Aljaž Namar, 2018, diplomsko delo

Opis: Odstranjevanje listov v območju grozdov in uporaba mrež za zaščito pred ptiči sta pogosto uporabljeni vinogradniški strategiji, ki vplivata na mikroklimatske pogoje v grmu vinske trte ter posledično na količinske in kakovostne parametre pridelka. V okviru diplomskega dela smo v vinogradu sorte 'Sauvignonasse' v Pristavem (Brda), po načelu naključne razporeditve blokov trt, zastavili primerjavo med petimi ukrepi: UNT (brez tretiranja), ELR (razlistanje pred cvetenjem), LLR (razlistanje po cvetenju), REN (razlistanje po cvetenju in senčenje z rdečimi mrežami) ter BKN (razlistanje po cvetenju in senčenje s črnimi mrežami). Tekom dozorevanja smo v odvisnosti od ukrepa spremljali osnovne kakovostne, ob trgatvi pa tudi količinske parametre pridelka. Grozdje smo ločeno vinificirali in v vinih določili osnovne kakovostne parametre, vsebnost hlapnih tiolov ter opravili senzorično analizo. Z obravnavanimi ukrepi smo le v manjši meri vplivali na kakovostne parametre grozdja, medtem, ko smo, predvsem z ukrepom ELR, pomembneje vplivali na količino pridelka in težo grozdov. V vinih smo (v korist obravnavanjem ELR, LLR in REN) opazili razlike v koncentracijah sladkorja prostega ekstrakta, poleg različnih trendov vsebnosti skupnih titracijskih kislin pa smo z ukrepi povzročili tudi nekaj razlik v vsebnostih posameznih kislin (vinska, jabolčna) ter skupnih hlapnih kislin. V primerjavi s kontrolo smo opazili povečanje vsebnosti 4MMP pri obravnavnjih BKN in ELR ter povečanje 3MH pri LLR, BKN in REN. Natančnejši pregled povzročenih sprememb in rezultatov (enoletnih) primerjav je nakazal, da učinki na opazovane parametre niso tako preprosti in linearni, da bi omogočili sistematično optimizacijo oz. da so medsebojni vplivi različnih kombinacij vinogradniških strategij na parametre grozdja kompleksni ter jih moramo uvajati nadvse previdno.
Ključne besede: 'Sauvignonasse' (Vitis vinifera L.), odstranjevanje listov v območju grozdov, mreže za zaščito pred priči, mikroklima, osnovni količinski in kakovostni parametri grozdja in vina, hlapni tioli.
Objavljeno v RUNG: 06.03.2018; Ogledov: 6462; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

7.
Vpliv različnih bentonitov na senzorične in kemijske lastnosti vina sorte 'Rebula' (Vitis vinifera L.)
Uroš Špacapan, 2018, diplomsko delo

Opis: Pomemben dejavnik pri kakovosti vina ter posledično tudi pri uspešni prodaji je stabilnost vina v steklenici, kajti v nasprotnem primeru pride do slabega ugleda vinarja in tudi zavračanja proizvoda na trgu. Beljakovinsko stabilnost vina lahko dosežemo na več načinov, ki pa so odvisni od same tehnologije in tudi trendov na vinskem trgu. V sklopu diplomske naloge smo preučevali vpliv uporabe štirih različnih bentonitov na kemijske in senzorične lastnosti vina sorte Rebula. Vino smo pred stekleničenjem tretirali z različnimi komercialno dostopnimi bentoniti in stekleničena vina kemijsko ter senzorično ovrednotili. Poleg določanja osnovnih kemijskih parametrov smo spektrofotometrično določili vsebnost skupnih fenolov in barve vina. S pomočjo encimskih kitov smo določili tudi vsebnost vinske, jabolčne in mlečne kisline v stekleničenih vinih. Rezultati našega poskusa kažejo, da je uporaba različnih bentonitov vplivala tako na kemijske kot tudi na senzorične lastnosti vina. V vinih tretiranih z bentonitom smo zaznali rahel trend nižjih vsebnosti alkohola ter skupnih titrabilnih in hlapnih kislin. Obenem pa smo zaznali tudi trende povečanja parametrov, kot je barva vina (absorbanca pri 420 nm) in vsebnosti skupnih fenolov primerjavi s kontrolnim – netretiranim vzorcem. Senzorična ocena tretiranih vin je nakazala trend siromašenja sadnih not pri vseh uporabljenih bentonitih, v določenih primerih pa, nasprotno, pozitivne vplive na zaznane cvetlične in rastlinske note. Rezultati so tako pokazali, da vrsta bentonita različno vpliva na senzorične lastnosti vina Rebula.
Ključne besede: vino Rebula, belo vino, bentonit, kemijski parametri vina, senzorične lastnosti vina
Objavljeno v RUNG: 13.02.2018; Ogledov: 6711; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

8.
ANALIZA EKSPLOZIVNOSTI IN DOLOČITEV VARNOSTNIH UKREPOV PRI PROIZVODNJI ALUMINIJEVEGA PRAHU
Janez Balantič, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava stanje na področju prašnih eksplozij v svetu. Na začetku so opisani prvi znanstveni pristopi k tej problematiki z navedbo statističnih podatkov, ki jim sledi opis znanstvenih teorij nastanka eksplozije. Zatem sledi predstavitev teoretičnih in zakonodajnih načinov za preprečitev eksplozije. Prikazana so doslej znana dejstva in različne teorije o vplivih aluminija na okolje in človeško telo. Pojasnjena je nevarnost eksplozije aluminijevih prahov ter podani napotki za varno in zdravo delo v eksplozijsko roženih prostorih. V eksperimentalnem delu smo določili osnovne karakteristike in lastnosti izbranih treh vzorcev Al prahu (dva prahova in zdrob), ki se proizvajajo. Vzorcem smo določili velikost in porazdelitev velikosti delcev, specifično površino delcev in termične lastnosti s termično analizo (TG/DTA). Obliko delcev vzorcev Al prahu smo določili z vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM). Sledila je določitev minimalne vžigne energije MVE in maksimalnega eksplozijskega tlaka (pmax), maksimalne hitrosti rasti tlaka pri eksploziji (Δp/Δt)max ter izračun deflagracijskega indeksa prahu (Kst). Iz rezultatov analiz smo potrdili hipotezo, da so manjši delci eksplozijsko bolj občutljivi in popolneje izgorevajo ter kot taki pomenijo večje tveganje za nastanek prašne eksplozije. Ugotovili smo tudi, da so Al prahu z manjšimi delci dodani dodatki za zmanjšanje občutljivosti. Za konec smo dobljene rezultate primerjali z dostopnimi literaturnimi navedbami in ugotovili, da so odstopanja prevelika za varno uporabo. Zato je zaradi zagotavljanja zadostne varnosti pred načrtovanjem in delom priporočljivo določiti vsaj velikost in porazdelitev velikosti prašnih delcev. Ta podatek nam namreč omogoči, da v večini literature med kopico podatkov najdemo približno ustrezen vzorec. Seveda pa je potrebno za večjo verjetnost še bolje okarakterizirati vzorce in izvesti še več preizkusov, kar smo v našem primeru tudi izvedli. Vsaka eksplozija poleg takojšnjih vplivov na ljudeh in okolju pusti tudi dolgotrajne posledice, ki jih z današnjim stanjem tehnike in meritvami niti ne opazujemo in reguliramo. Zato velja, da je najboljši način preprečitve negativnih vplivov eksplozije onemogočanje pogojev za njen nastanek.
Ključne besede: aluminijev prah, prašna eksplozija, eksplozijski parametri, varnostni ukrepi pri proizvodnji aluminijevega prahu, vpliv aluminija na okolje in človeka
Objavljeno v RUNG: 04.09.2017; Ogledov: 6208; Prenosov: 360
.pdf Celotno besedilo (7,48 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
10.
Večparametrski model za vrednotenje strešnih kritin
Sandi Marinič, 2012, magistrsko delo

Ključne besede: magistrske naloge, večparametrsko odločanje, model vrednotenja, strešne kritine, DEXi, kvalitativni parametri
Objavljeno v RUNG: 15.10.2013; Ogledov: 5748; Prenosov: 455
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh