1. |
2. |
3. |
4. |
5. A for Aurora, A for Ambiguity. A century and a Half of George Sand’s Reception in the Slovenian Cultural Sphere2021, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Opis: The first part of the title (»A for Aurora«) is borrowed from the afterword to the Slovenian translation of Sands Story of My Life, published on the occasion of the bicentenary of the birth of George Sand by the Slovenian feminist publishing house Delta.
The discourse on Aurora Dupin / George Sand in the Slovenian cultural field of the long 19th century is ambigious. While in various press articles we mostly find only mentions and anecdotes about the writer who broke with the conventions of femininity, her work deeply influenced the literary development of Slovenian women writers, especially the most important Slovenian female novelist of the 19th century, Pavlina Pajk. Despite the fact that much has been written about George Sand in the Slovenian cultural field, the first translation did not appear until 1951. It was a translation of Little Fadette and was followed by only two other translations. Sand, who was perceived as a taboo breaker in the 19th century, was introduced to the Slovenian audience of the second half of the 20th century through translations as an author of sentimental prose with a rural love theme.
In 2004, however, a turn occurred that actually followed the line of Sand’s ambiguous reception in the 19th and 20th centuries. With the translation of Story of My Life and especially with the afterword by the editor and renowned philosopher Prof. Eva D. Bahovec, Sand was introduced to the Slovenian readership as one of the great figures of the feminist tradition. How is George Sand received today, is she still present in the Slovenian cultural space, and what lies behind the ambiguity of her reception? I will try to answer these questions in my presentation.
Ključne besede: George Sand, recepcija francoske književnosti, pisateljice, medkulturni stiki, prevod
Objavljeno v RUNG: 07.01.2022; Ogledov: 935; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. "Umetnost je zgodovina napak, ki pa so poetične, ki delujejo kot nekaj izvirnega. Za vsemi napakmi se skrivajo zgodbe." : "UMETNOST JE ZGODOVINA NAPAK, KI PA SO POETIČNE, KI DELUJEJO KOT NEKAJ IZVIRNEGA. ZA VSEMI NAPAKMI SE SKRIVAJO ZGODBE."2021, radijska ali televizijska oddaja, podkast, intervju, novinarska konferenca Opis: Med gosti letošnjega festivala Fabula – Literature sveta je leta 1984 rojena italijanska pisateljica Claudia Durastanti. V slovenščino imamo preveden njen roman Tujka, avtofikcijsko pripoved, ki se začne z odraščanjem ob gluhih starših; odvija se od New Yorka, prek revne južne Italije do Rima in Londona – hkrati pa gre za razmisleke o identiteti, umetnosti in življenju.
Ključne besede: italijanske pisateljice, romani, intervjuji
Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 864; Prenosov: 3
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Lik intelektualke v slovenski književnosti do druge svetovne vojneUrša Pogačar, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo preučuje literarna besedila slovenskih avtoric in avtorjev, ki na mesto glavnih književnih likov postavljajo žensko, ki ne nastopa več v svoji tradicionalni vlogi (žena/mati/ljubica), temveč predstavlja novo družbeno vlogo (izobraženka/intelektualka).
V zadnjem desetletju 19. stoletja in v obdobju do 2. svetovne vojne so slovenske pisateljice v svojih literarnih besedilih predstavile nov književni lik v slovenski literaturi – lik intelektualke. Predstavile so like žensk z intelektualnimi ambicijami, ki si z izobrazbo pridobijo poklic, s katerim vstopijo v javno sfero življenja. Zaposlujejo se na področju šolstva (študentke, učiteljice), umetnosti (pisateljice, glasbenice) in naravoslovja (znanstvenice, inženirke). Znotraj javne sfere se soočajo z različnimi težavami: nezadovoljstvo s poklicem (neenakopravnost, celibat), odpor do domačega okolja (patriarhalna družbena ureditev), finančno pomanjkanje (necenjeno delo), razdvojenost (čustva/razum) in neuresničenost (družina/služba). Nekatere življenje spremenijo s poroko, vendar niso srečne, saj s tem pristanejo na podrejeni položaj znotraj zasebne sfere, manj je takih, ki pod težo življenja resignirajo, zbolijo ali umrejo, največ je tistih intelektualk, ki težkemu življenju in poklicu navkljub zavračajo tradicionalno vlogo ženske v družbi, si želijo enakopravnosti in znotraj težke situacije vztrajajo. Na ta način so slovenske pisateljice opozarjale na neenakovreden položaj žensk v družbi in dokazovale, da je ženski spol enakovreden moškemu ter si zasluži enake temeljne človekove pravice, to so pravica do izobrazbe, zaposlitve, plačila, politične volilne pravice. Opozarjanju na problematiko neenakovrednega položaja žensk v družbi so se pisateljicam v dvajsetih letih 20. stoletja pridružili slovenski pisatelji, tudi v njihovih besedilih se namreč pojavijo glavni ženski književni liki, ki zavzemajo novo družbeno vlogo, čeravno jih je številčno manj kot pri pisateljicah.
Ključne besede: slovenske pisateljice, slovenski pisatelji, Lea Fatur, Marica Nadlišek Bartol, Zofka Kveder, Marija Kmet, Marijana Kokalj Željeznova, Milena Mohorič, Silva Tdina, Stanko Majcen, France Bevk, Ivan Mrak, intelektualka, ženska družbena vloga, enakopravnost
Objavljeno v RUNG: 12.12.2018; Ogledov: 3654; Prenosov: 199
 Celotno besedilo (682,77 KB) |
8. REPREZENTACIJE NOSEČNOSTI V IZBRANIH DELIH SODOBNIH SLOVENSKIH AVTORIC PO LETU 1970Nika Kravos, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Reprezentacije nosečnosti v izbranih delih sodobnih slovenskih avtoric po letu 1970 bom skušala osvetliti, kako sodobne slovenske avtorice upodabljajo motiv nosečnosti. Prvi del magistrskega dela bo obsegal pregled socioloških, zgodovinskih in psihoanalitičnih teorij o nosečnosti in materinstvu. Sociološki, zgodovinski in psihoanalitični kontekst bom v uvodni del vključila, ker so pomembni za razumevanje, kako je skozi različne perspektive prišlo do skonstruiranega mita o materinstvu. Osredotočila se bom na odnos ženskih likov do nosečnosti. Zanimal me bo odnos ženskega lika do nosečnosti, v kolikšni meri obravnavana besedila utelešajo/ne utelešajo stereotipnih, patriarhalnih vzorcev o nosečnosti in materinstvu in ali avtorice upodabljajo tudi tabuizirane teme (detomor, splav, poporodna depresija, konflikten odnos med materjo in otrokom, zavračanje misli, da je materinstvo največja izpolnitev ženskosti). Pri interpretaciji se bom opirala na feministične teoretičarke, citirala in analizirala bom njihove ugotovitve.
Ključne besede: feminizem, materinstvo, nosečnost, dojenje, porod, splav, detomor, stereotip, sodobnost, pisateljice
Objavljeno v RUNG: 11.10.2018; Ogledov: 4103; Prenosov: 188
Celotno besedilo (1,09 MB) |
9. |
10. |
