1. Literarnodidaktične paradigme in najpomembnejša literarna besedila pri pouku književnosti na slovenskih gimnazijahIvana Zajc, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Članek razgrne rezultate anketne raziskave profesorjev slovenščine na slovenskih gimnazijah, ki kažejo, da poudarjajo predvsem kulturni literarnodidaktični model, ki se sklada s sistemsko didaktiko književnosti. Sledijo rezultati, ki se nanašajo na model osebnostne rasti, ki ustreza recepcijski didaktiki književnosti. Sledi prikaz književnih besedil, ki so po mnenju profesorjev slovenščine najpomembnejša za obravnavo na gimnazijah, in sicer gre predvsem za klasična literarna dela slovenskih in tujih avtorjev.
Ključne besede: pouk književnosti, gimnazije, slovenščina, literarna klasika, kurikul, sistemska didaktika književnosti
Objavljeno v RUNG: 30.09.2024; Ogledov: 391; Prenosov: 3
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Literarno delo in njegov (implicitni) avtor : Vidika literarne vede in šolske prakseIvana Zajc, 2016, magistrsko delo Opis: Vlogo avtorja v literarnem delu najprej preverimo preko kontroverznega koncepta implicitni avtor, pri katerem najprej pokažemo njegovo genezo. Magistrsko delo vsebuje izvirno sintezo rekonceptualizacij implicitnega avtorja, ki je vsebinsko razvrščena glede na osnovne kazalnike: povezava z empiričnim avtorjem in antropomorfnost ter trije vidiki opredeljevanja: vidik literarne produkcije, vidik literarne recepcije, vidik literarnega dela kot fenomena. Ta razdelitev je nastala preko vsebinske analize večine sodobnih in izbranih ključnih starejših razprav na to temo. Sinteza omogoča, da razkrijemo osrednje anomalije teorij, med temi problematično težnjo k simultanemu definiranju vloge avtorja v literarnem delu za vse procese, ki so povezani s književnostjo, hkrati. Posebej izpostavimo tiste teorije, ki koncept opredeljujejo z vidika literarnega bralca: gre za bralčev konstrukt, ki nastane preko znotrajbesedilnih lastnosti in poznavanja zunajbesedilnih dejstev o empiričnem avtorju ter širših kontekstov nastanka literarnega dela, pa tudi kasnejše recepcije literarnega dela. Tako opredeljen koncept je temelj za razpravo o vlogi dejstev o empiričnem avtorju v šolski praksi, pri čemer temeljimo na pouku slovenščine na gimnazijah. Za integriranje znanja o zunajliterarnih kontekstih v znanje o samem literarnem delu je ključno kognitivno branje. Omogoča namreč povezovanje literarnega dela v širše (kulturno-, duhovnozgodovinske in druge) kontekste. Kognitivna naratologija opaža, da bralci besedilno strukturo pripišejo določenemu delovalniku, empirična raziskava literarnega branja z vidika predstav o literarnem avtorju pa kaže, da emotivnih spodbud pri bralcu ne sproža le vsebina literarnega dela, pač pa tudi poznavanje dejstev o implicitnem avtorju. Na temelju sistemske književnodidaktične paradigme z elementi recepcijske zagovarjamo, da temelji spoznavanje avtorja na teh osnovah. Učenčevo zanje o literarnem avtorju ne sme biti ločeno od drugih kontekstualnih elementov produkcije in kasnejše recepcije književnosti. Med temi elementi književnega znanja naj bodo vzročno-posledične in logične povezave, ki jih zagotavlja znanje z(a) razumevanje(m). Dosežemo ga s poukom, kjer je na prvem mestu komunikacija s književnostjo in v katerem usvajanje znanja poteka dejavno % problemsko. Dokument Evropski literarni okvir za učitelje v srednjih šolah (2012) pri spoznavanju sistema književnosti izhaja iz učenčevega zanimanja za literarnega avtorja. Literarna zmožnost, ki jo določa, je tesno speta s književnim znanjem, ki empiričnega avtorja locira v kompleks okoliščin, ki določajo produkcijo in kasnejšo recepcijo literarnega dela. Višje stopnje literarne zmožnosti terjajo problemske obravnave zunajbesedilnih dejstev o literarnem delu, v tesni navezavi s slednjim.
Ključne besede: literarna teorija, implicitni avtor, nakazani avtor, empirični avtor, didaktika književnosti, knjižna vzgoja, kognitivno branje, problemski pouk, magistrsko delo, bolonjski magisteriji
Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 2512; Prenosov: 0 |
3. |
4. Didaktično-metodični vidiki pouka slovenščine na slovensko-italijanskem kulturnem stikuMaja Melinc Mlekuž, 2016, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: V prispevku so predstavljeni izsledki obsežne aplikativne (primerjalne) empirične raziskave, ki so podali diagnozo narodne
zavesti med mladimi na obeh straneh meje ter prognozo družbenega razmerja, kar bo zlasti v zamejskem prostoru vplivalo
na prihodnjo didaktično strukturo pouka književnosti, podrobnejše diferenciranje ciljev, didaktičnih strategij, gradiv in
metod pouka.
Ključne besede: pouk književnosti, didaktika književnosti, cilji pouka književnosti, slovenska šola v Italiji, narodna identiteta
Objavljeno v RUNG: 24.08.2020; Ogledov: 3193; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. Problemske obdelave slovenskih klasikovZoran Božič, 1993, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Prispevek po uvodu vključuje poglavja Analiza odlomka (Martin Kačur, Hiša Marije Pomočnice, Hlapec Jernej in njegova pravica), Opredeljevanje glavnega junaka oziroma preučevanje odnosov med osrednjimi literarnimi osebami, Analiza dramske zgradbe (Martin Krpan, Agitator, Boj na požiralniku), Vrednotenje ravnanja literarne osebe (Parizina, Krst pri Savici) in Sosedov sin (didaktični posnetek).
Ključne besede: problemski pouk, klasična literatura, slovenska književnost, tesno branje, didaktika književnosti, učna veriga
Objavljeno v RUNG: 25.10.2016; Ogledov: 8337; Prenosov: 221
 Celotno besedilo (5,30 MB) |
7. Sto dvajset let slovenske didaktike književnosti (1867-1987)Zoran Božič, 2014, pregledni znanstveni članek Opis: Pregledni znanstveni članek obravnava razvoj slovenske didaktike književnosti od Janežičevih Cvetnikov do zaključka njene predakademske faze v času usmerjenega izobraževanja. Pri tem opazuje spremembe v didaktični zasnovi beril in v opredelitvah ciljev, vsebin in metod, kakor so jih izražali posamezni strokovni članki ali redke monografije. Pomembnejši mejniki so začetek dvajsetega stoletja v okviru avstro-ogrske monarhije, trideseta leta v času Kraljevine Jugoslavije in sedemdeseta leta v obdobju SFRJ.
Ključne besede: didaktika književnosti, berila za pouk književnosti, šolska interpretacija
Objavljeno v RUNG: 23.09.2016; Ogledov: 5166; Prenosov: 214
Celotno besedilo (290,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. |
