Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava dveh konstrukcijsko različnih pršilnikov pri varstvu vinske trte : diplomsko delo
Kristijan Simčič, 2024, diplomsko delo

Opis: V letu 2022 smo v času vegetacije vinske trte opravili primerjavo dveh konstrukcijsko različnih pršilnikov pri varstvu vinske trte. V primerjavi smo ocenjevali kakovost nanosa FFS v terasasto zasajenem vinogradu, storilnost, porabo goriva in stroške uporabe strojev. Primerjali smo klasični aksialni pršilnik z možnostjo škropljenja levo in desno (Friuli Sprayers ATV 1000) in radialni pršilnik s štirimi usmerjevalniki zraka (Friuli Sprayers Compact 1000 T4) z možnostjo škropljenja štirih sten vinske trte. Za spremljanje nanosa FFS na krošnjo vinske trte smo uporabili lističe WSP, ki smo jih namestili v treh terminih. Z njimi smo določili odstotek pokritosti in število odtisov kapljic na cm2 . Z uporabo pršilnika Compact smo dosegli večjo pokritost in število odtisov kapljic na zunanji in notranji steni robnih vrst na terasi. Uporaba pršilnika ATV se je izkazala za bolj učinkovito, ko je bil grm vinske trte bolj zaraščen z zalistniki. Pri uporabi pršilnika Compact, je poraba goriva večja zaradi radialnega ventilatorja, ki zahteva večjo pogonsko moč. Kljub temu pa lahko z njim dosežemo večjo storilnost, ki je ključna pri večjih vinogradniških površinah.
Ključne besede: diplomske naloge, pršilniki, aksialni pršilniki, radialni pršilniki, terase, vinogradi, kakovost nanašanja, poraba goriva, storilnost
Objavljeno v RUNG: 18.09.2024; Ogledov: 1170; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

2.
ANALIZA STANJA NAPRAV ZA NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV V OBČINAH BRDA IN NOVA GORICA
Alen Maligoj, 2020, diplomsko delo

Opis: V letu 2018 smo na področju občin Brda in Nova Gorica opravili redni pregled naprav za nanos FFS. Na pršilnikih smo v skladu z zakonodajo preverili tehnično brezhibnost celotne naprave in njenih posameznih sestavnih sklopov. Podatke smo primerjali s podatki iz rednega pregleda naprav za nanos fitofarmacevtskih sredstev na istem področju iz leta 2014 ter s podatki iz literature in ankete, opravljene na terenu. V letu 2018 smo analizirali 992 pršilnikov, leta 2014 pa 263 pršilnikov. Povprečna starost pršilnikov v Brdih je 27 let, v Novi Gorici pa so eno leto mlajši. Ugotovili smo, da se je delež neustreznih pršilnikov na področju obeh občin v letu 2018 zmanjšal. V Brdih je na prvem mestu napak zamašena šoba s 23,7 % deležem; sledi poškodovan ali neustrezen manometer z 20,3 % deležem. V Novi Gorici je na prvem mestu napak poškodovan ali neustrezen manometer s 26,7 % deležem in za njim zamašena šoba z 19,8 % deležem. Po vsakem škropljenju očisti pršilnike v Brdih 60,26 % od vseh anketirancev, na področju Nove Gorice pa 52,05 %. Analiza stanja pršilnikov je pokazala, da sta poglavitna vzroka tehničnih napak nečistoča in neustrezno vzdrževanje naprav.
Ključne besede: pršilniki, redni pregled, tehnične napake, vzdrževanje.
Objavljeno v RUNG: 02.02.2020; Ogledov: 5651; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

Iskanje izvedeno v 0.01 sek.
Na vrh