Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Uvodna beseda
Aleš Vaupotič, 2022, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Opis: Paviljon Republike Slovenije na 59. mednarodni umetnostni razstavi – La Biennale di Venezia, Tese all'Isolotto, Arzenali, Benetke, 23. april–27. november 2022. Marko Jakše: Brez gospodarja. Komisar: Aleš Vaupotič. Kustos: Robert Simonišek. Odnosi z javnostmi: Aurora Fonda, Mateja Lavrič. Zasnova paviljona in koordinator postavitve: eiletz ortigas | architects. Prevodi: Ennio Francavilla, Tamara Soban. Video: Gorazd Krnc. Fotografije: Dejan Habicht, DK, Matej Kristovič, Tomaž Lunder. Spletišče: Ana Korenini, Borut Kovačec (VIKIDA), Narvika Bovcon, Jaka Železnikar. Tehnični koordinator: Tomaž Kučer. Restavratorka-konservatorka: Nada Madžarac. Tajnica: Ana Žan. Tehnična ekipa: Boris Fister, Vojko Kmetič, Janez Kramžar, Armin Salihović, Duško Škrbin. Producenta: Moderna galerija, Ljubljana, in Kulturno izobraževalno društvo KIBLA. Moderna galerija se zahvaljuje lastnikom umetniških del: Slavojka Akrapovič, Matija Gorjanc, Boštjan Jančar. Razstavo in katalog je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Ključne besede: 59. beneški bienale, Marko Jakše, Paviljon Republike Slovenije, slikarstvom, prostorska postavitev, razstava
Objavljeno v RUNG: 19.07.2023; Ogledov: 932; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (169,36 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Polona Demšar: Rastje / Vegetation
Sarival Sosič, 2019, katalog razstave

Opis: Akademska kiparka Polona Demšar je v nekaterih prejšnjih posameznih kiparskih delih ali določenih ciklih razvijala in oblikovala t. i. skulpture samomotrenja, pri katerih se je poglabljala v lastno podobo, jo raziskovala, odtiskovala, multiplicirala in razširjala v izbranih materialih. V dosedanjem kiparskem opusu so prisotne skulpture v najrazličnejših materialih, prevladujejo pa umetniška dela izdelana v steklu ali pleksi steklu nato dela v kovini ali lesu, zelo pogost material pa je glina, ki jo kiparka še posebno osredotočeno gnete, razvija, zgoščuje ter plasti v raznolike antropomorfne, torej konkretnejše prepoznavne podobe ali pa ohranja določeno mero neopredeljenosti likov, kjer se lahko gledalec prepušča asociativnim tokom misli in čutenj. Tam kjer je izpostavljena določena atmosfera telesnosti pa se vzpostavi še močnejši stik med nosilcem podobe, na primer glino in samo podobo, ki je v glini izoblikovana in na določeni temperaturi žgana ter izpostavljena javnosti. Na tokratni jesenski razstavi v galeriji Veselov vrt (DLUL) si je kiparka zamislila glineno rastje, glinene rastline, ki živijo svoja rastlinska življenja na vlažnih zmeljastih gozdnih tleh in se različno visoko, predvsem pa raznoliko razraščeno, razpredajo po gozdu, obraščajo drevesa, se plazijo ali pa le preprosto ležijo na zmelji in čakajo na svoj trenutek, ko bodo zaživele v vsej polnosti svojega bivanja.
Ključne besede: skulpture iz gline, prostorska postavitev, skulptura kot intimna izkušnja, glineno kiparsko rastje.
Objavljeno v RUNG: 21.07.2020; Ogledov: 2504; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0.01 sek.
Na vrh