1. Analiza 90 slovenskih romanov in opusa Ivana Cankarja z računalniško stilometrijoIvana Zajc, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Članek predstavi oddaljeno branje slovenske književnosti iz obdobij slovenskega literarnega realizma in moderne. Prvi del članka vsebuje prikaz rezultatov računalniške stilometrične analize korpusa 90 slovenskih romanov iz omenjenih obdobij, izvedene v programskem okolju R s paketom Stylometry with R. Analiza je pokazala, da je ključni signal, po katerem se vključeni romani medsebojno razlikujejo, avtorski, pri čemer najbolj izstopajo romani Pavline Pajk in Ivana Cankarja. Ker je izstopanje najbolj izrazito pri Pavlini Pajk, članek predstavi tudi stilometrično raziskavo besedišča, ki je za njene romane najznačilnejše. Na tej podlagi članek ponudi sklep, da k specifičnosti njenih romanov med drugim prispeva žanr sentimentalnega ljubezenskega romana, ki zaznamuje njen opus. V drugem delu članka je z isto metodo analiziran Cankarjev literarni opus, v korpus pa so poleg romanov vključena tudi njegova druga dela iz različnih ustvarjalnih obdobij. Iz rezultatov analize sta razvidna obdobni in žanrski razvoj Cankarjevega literarnega sloga. Ključne besede: slovenski roman, oddaljeno branje, računalniška stilometrija, digitalna humanistika Objavljeno v RUNG: 24.06.2024; Ogledov: 1122; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,97 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Stilometrična analiza avtorskega sloga Jurčič-Kersnikovega romana RokovnjačiLucija Mandić, Ivana Zajc, 2020, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Prispevek vsebuje pregled ugotovitev slovenske literarne zgodovine o medsebojnih vplivih izbranih avtorjev slovenskega realizma (Levstik, Stritar, Jurčič, Kersnik) s poudarkom na romanu Rokovnjači, ki ga je začel pisati Josip Jurčič, dokončal pa Janko Kersnik. Te ugotovitve sopostavimo s stilometrično analizo njihovih izbranih proznih besedil, s katero ugotavljamo slogovne podobnosti del. Raziskovalci menijo, da je pri nadaljevanju romana Rokovnjači Kersnik upošteval Jurčičev slog. To skušamo preveriti z metodo računalniške stilometrije »rolling stylometry«. Poleg tega utemeljimo, zakaj je stilometrija lahko le opora literarnemu raziskovalcu za preverjanje določenih hipotez, nikakor pa ne nadomesti klasičnih metod literarne vede. Ključne besede: slovenski realizem, računalniška stilistika, stilometrija Objavljeno v RUNG: 11.11.2021; Ogledov: 2643; Prenosov: 65
Povezava na celotno besedilo Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Dela Simone Semenič še me dej, Jaz, žrtev in drugič med monodramo in performansomIvana Zajc, 2018, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Opis: Prispevek obravnava tri monološka dela avtorice z avtobiografskimi prvinami: Jaz, žrtev (2007) in drugič (2014),
ki sta podnaslovljeni kot »avtobiografski besedni solo«, in
še me dej (2009), ki je podnaslovljen kot »avtobiografska
igra«. Avtorica prispevka bo osvetlila omenjena dela Simone Semenič z vidika teorije monologa oziroma dialoga. Dotaknila se bo elementov monodrame, ki se pojavljajo v drugih delih Simone Semenič z več dramskimi liki. Pomembna
lastnost obravnavanih del je tudi avtobiografskost, na katero nakazujejo že njihovi podnaslovi. Referat bo izpostavil
metadramatske prvine izbranih besedil Simone Semenič
in njihov vpliv na stopnjo distance. Avtorica prispevka bo
ugotovitve utemeljila tudi empirično, predstavila bo izsledke računalniške analize celotnega korpusa besedil Simone
Semenič v programu R Studio, ki kažejo na metadramatske
in avtobiografske prvine določenih tekstov. Ključne besede: Simona Semenič, dramatika, monodrama, performans, računalniška stilometrija Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 2441; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |