1. Optimizacija naravnega prezračevanja v enodružinski hiši s povišano koncentracijo radonaTanja Buh, 2022, magistrsko delo Opis: Radon (222Rn) je naravni radioaktivni plin, ki ob daljši izpostavljenosti pri človeku poveča tveganje za nastanek pljučnega raka. V stavbe vstopa 222Rn preko stavbnega ovoja, ki je v stiku z zemljino, zato je njegova koncentracija v zraku stavb odvisna od koncentracije v talnem zraku, kakovosti gradnje, meteoroloških dejavnikov in prezračevanja (naravno ali mehansko). Za raziskavo smo izbrali dve sosednji stanovanjski stavbi: (i) novejšo naseljeno z dobro zrakotesnostjo stavbnega ovoja in (ii) starejšo nenaseljeno s slabšo zrakotesnostjo stavbnega ovoja. V obeh stavbah smo v obdobju april–december 2021 merili koncentracije 222Rn, v novejši stavbi pa smo s pomočjo simulacije optimizirali prezračevanje. Najprej smo izvedli tridnevne (tj. kratkotrajne) kontinuirne meritve koncentracije 222Rn v izbranih prostorih obeh stavb. Na osnovi rezultatov smo izbrali prostore za nadaljnje meritve, in sicer v novejši (študentsko sobo, dnevno sobo in klet) in v starejši stavbi (kopalnico), kjer smo izvedli večtedenske (t.i. dolgotrajne) kontinuirne meritve koncentracije 222Rn v vseh letnih časih. Ugotovili smo, da so povprečne letne koncentracije 222Rn v novejši stavbi pod referenčno mejo 300 Bq/m3 (študentska soba 179±63 Bq/m3, dnevna soba 114±35 Bq/m3) ter povišane v kleti (1038±477 Bq/m3) in v starejši stavbi (1927±1461 Bq/m3). V nadaljevanju je bil poudarek raziskave na študentski sobi, kjer smo jeseni in pozimi, sočasno s koncentracijo 222Rn, kontinuirno merili še koncentracijo CO2 in spremljali pogostost in trajanje naravnega prezračevanja (odpiranje balkonskih vrat). Kljub pogostemu prezračevanju, so v obeh letnih časih zgodaj zjutraj koncentracije 222Rn večkrat presegle 250 Bq/m3, koncentracije CO2 pa 2000 ppm. Koncentracije 222Rn in CO2 smo nato še simulirali v programu CONTAM 3.4.0.1 z različnimi načrtovanimi stopnjami prezračevanja (DVR). Kriterij, ki smo ga pri tem upoštevali je bil, da koncentraciji 222Rn in CO2 ne presežeta mejne vrednosti (100 Bq/m3 za 222Rn in 1000 ppm za CO2). Jeseni smo ta pogoj dosegli pri 25,0 m3/h (0,5/h) za 222Rn in 69,9 m3/h (1,4/h) za CO2. Pozimi tega pogoja nismo mogli doseči za 222Rn niti z DVR 89,9 m3/h (1,8/h), za CO2 smo ga zagotovili pri DVR 69,9 m3/h (1,4/h). Ker tako visoke stopnje izmenjav zraka težko dosežemo z naravnim prezračevanjem, smo predlagali vgradnjo prezračevalnega sistema. Izračunali smo še letno efektivno dozo, ki jo zaradi 222Rn in produktov v zraku prejme oseba v študentski sobi (4 mSv), ki je višja od povprečne efektivne doze v svetovnem merilu (1,15 mSv/leto). Povišana efektivna doza še dodatno potrjuje smiselnost vgradnje prezračevalnega sistema.
Ključne besede: radon, ogljikov dioksid, stanovanjska stavba, prezračevanje, efektivna doza, simulacija
Objavljeno v RUNG: 10.08.2022; Ogledov: 1792; Prenosov: 80
 Celotno besedilo (3,27 MB) |
2. The determination of source-separated black carbon emission rates using radon as a tracer of atmospheric dynamicsAsta Gregorič, Luka Drinovec, Janja Vaupotič, Irena Ježek, Matic Ivančič, Janja Turšič, Griša Močnik, 2021, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: black carbon, emission rate, aethalometer, radon
Objavljeno v RUNG: 17.11.2021; Ogledov: 1494; Prenosov: 41
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. The determination of highly time-resolved and source-separated black carbon emission rates using radon as a tracer of atmospheric dynamicsAsta Gregorič, Luka Drinovec, Irena Ježek, Janja Vaupotič, Matevž Lenarčič, Domen Grauf, Longlong Wang, Maruška Mole, Samo Stanič, Griša Močnik, 2020, izvirni znanstveni članek Ključne besede: black carbon, radon, air pollution, biomass burning, Aethalometer
Objavljeno v RUNG: 10.05.2021; Ogledov: 2020; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Odvisnost koncentracije nanodelcev v zunanjem zraku od stabilnosti atmosfereAnja Petra Bencek, 2019, magistrsko delo Opis: Nanodelci v zraku škodljivo vplivajo na okolje in na človeka. Še posebej smo jim izpostavljeni v večjih mestih, kjer je njihov glavni izvor promet. Zato smo v zunanjem zraku v Ljubljani merili številčne koncentracije delcev (CN) velikosti 10 – 1083 nm z merilnikom 'Scanning Mobility Particle Sizer' proizvajalca Grimm Aerosol Technik, Nemčija, v vseh letnih časih v letu 2018. Delce smo razvrstili v dve skupini, PM0,1 in PM1,1, in spremljali njihovo odvisnost od stabilnosti atmosfere, ki smo jo določili na osnovi koncentracije radona (222Rn) v zraku. Pozimi in jeseni smo določili šest razredov stabilnosti (R1 – R6), spomladi in poleti pa pet (R1 – R5). Koncentracije delcev smo merili na Institutu "Jožef Stefan", podatke o gostoti prometa pa smo pridobili za Tržaško cesto, ki je oddaljena približno 200 m. Obdobja meritev so bila: (i) 30.12.2017 – 2.1.2018; 20. – 26.1.2018 pozimi, (ii) 12. – 18.4.2018 spomladi, (iii) 9. – 27.7.2018 poleti, in (iv) 5.9. – 6.11.2018 jeseni. Številčne koncentracije delcev so se običajno gibale v naslednjih območjih (v cm–3): (i) 2000 – 20000 PM0,1 in 1000 – 5000 PM1,1 pozimi, (ii) 5000 – 20000 PM0,1 in 1000 – 4000 PM1,1 spomladi, (iii) 1500 – 15000 PM0,1 in 1000 – 3000 PM1,1 poleti, in (iv) 5000 – 20000 PM0,1 in 3000 – 8000 PM1,1 jeseni. V splošnem je koncentracija PM0,1 višja za faktor 2 – 3 od koncentracije delcev PM1,1. Koncentracije delcev PM0,1 so odvisne predvsem od gostote prometa, med delovniki imamo dve izraziti konici, vezani na začetek in zaključek službe, med vikendi so koncentracije približno za polovico nižje. Skozi vse leto so njihove koncentracije v zunanjem zraku podobne, ker pa imajo krajši čas zadrževanja v ozračju, čez dan veliko bolj nihajo kot koncentracije PM1,1. Na koncentracije delcev PM1,1 vpliva promet v manjši meri, nekoliko višje koncentracije so pozimi, spomladi in jeseni, verjetno odraz kurilne sezone. Koncentracije delcev sledijo spremembam v stabilnosti atmosfere, praviloma se višajo z večanjem razreda stabilnosti. Najvišje koncentracije delcev PM1,1 so v razredu R6, to je v času dolgotrajne temperaturne inverzije. Koncentracije delcev PM0,1 se manj ujemajo z razredi stabilnosti.
Ključne besede: Nanodelec, PM1, 1 in PM0, 1, radon, stabilnost atmosfere, kontinuirna meritev, letni čas, Ljubljana
Objavljeno v RUNG: 14.10.2019; Ogledov: 3917; Prenosov: 139
Celotno besedilo (4,92 MB) |
5. |
6. Vpliv bivalnih navad na dinamiko radona v domovihMonika Ferfolja, 2019, magistrsko delo Opis: Radioaktiven žlahtni plin radon (222Rn) je eden izmed največjih onesnaževalcev zraka v zaprtih prostorih, saj lahko vsakodnevna izpostavljenost radonu vodi do nastanka pljučnega raka. Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti, kako bivalne navade stanovalcev (predvsem prezračevanje) vplivajo na koncentracije aktivnosti radona v prostorih in na prejete efektivne doze. V mestu Idrija smo si izbrali dve hiši (H1 in H2), ki stojita v bližini Idrijske prelomnice, kjer smo primerjali dinamiko radona v povezavi z bivalnimi navadami. Najprej smo v obeh hišah izmerili trenutne koncentracije radona v več prostorih. Nato smo na osnovi trenutne koncentracije radona izbrali prostor z enako namembnostjo in čim bolj podobno koncentracijo radona za nadaljnje kontinuirne meritve. Izkazalo se je, da sta to spalnici obeh hiš, kjer so se trenutne koncentracije radona razlikovale le za 1 %. Kontinuirne meritve radona smo v obeh spalnicah izvedli v obdobju od 1.1. do 18.11.2018. Iz urnih koncentracij radona smo izračunali različna povprečja koncentracij: letno, dnevno, zimsko, spomladansko, poletno in jesensko, in jih uporabili za izračun efektivnih doz, ki jih prejmejo stanovalci v času spanja (8 od 24 ur za vse leto). Povprečne koncentracije radona samo poleti niso presegle mejne vrednosti 300 Bq m─3. Po pričakovanju so bile v obeh spalnicah koncentracije radona najvišje pozimi in najnižje poleti, spomladi in jeseni pa so bile precej podobne. Koncentracije so bile višje ponoči kot podnevi, v vseh letnih časih pa najvišje zjutraj, pred začetkom zračenja spalnic. V spalnici H1 je bila povprečna letna koncentracija radona 797754 Bq m─3, v spalnici H2 pa 854785 Bq m─3. Efektivne doze smo izračunali na osnovi koncentracije aktivnosti radona za (i) ves dan (0─24h) in (ii) samo nočni čas (22─6h). Povprečna letna celodnevna (0─24h) efektivna doza je bila v spalnici H1 8,83 mSv in v spalnici H2 9,52 mSv. Povprečna letna nočna (22─6h) efektivna doza pa je bila v spalnici H1 višja za faktor 1,03 in v spalnici H2 za faktor 1,07 od celodnevne. Efektivne doze so v obeh spalnicah močno povezane s prezračevanjem, saj se z večjo intenzivnostjo zračenja znižajo. Tako je efektivna doza na osnovi nočne koncentracije radona v spalnici H1 poleti za faktor 4,7 nižja od zimske, v spalnici H2 pa za faktor 5,1.
Ključne besede: Radon, kontinuirne meritve, bivalno okolje, prezračevanje, efektivna doza, tektonski prelom
Objavljeno v RUNG: 15.04.2019; Ogledov: 4775; Prenosov: 172
Celotno besedilo (3,52 MB) |
7. Distinguishing source specific black carbon production from meteorologically driven temporal variability by means of 222Rn tracerAsta Gregorič, Luka Drinovec, Irena Ježek, Janja Vaupotič, Longlong Wang, Maruška Mole, Samo Stanič, Griša Močnik, 2017, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: black carbon, source apportionment, radon, planetary boundary layer, lidar
Objavljeno v RUNG: 10.10.2017; Ogledov: 4934; Prenosov: 228
Celotno besedilo (136,72 KB) |
8. ASSESSMENT OF EFFECTIVE DOSES BASED ON VARIOUS RADON MEASURING TECHNIQUESNataša Smrekar, 2016, magistrsko delo Opis: In my master's thesis, I have focused on radon gas in 43 buildings used for different purposes (23 schools, 3 kindergartens, 16 offices and a residential house) in which preliminary measurements had shown higher concentrations of radon gas. I carried out measurements of radon and short-lived radon products whilst simultaneously employing different measurement techniques. In all 43 buildings, I measured the instantaneous concentration of radon by using scintillation cells; in 18 buildings, I additionally measured the average concentration of radon by using solid state nuclear track detectors and in 10 buildings, I measured concentration retrospectively with solid state nuclear track detectors. In four selected buildings (a school, a kindergarten, an office and a residential house), I carried out the measurements by using all of the available equipment. I monitored the daily fluctuations of concentration of radon and short-lived radon products by using continuous monitors in 14 buildings. This is how I obtained the factor of radioactive equilibrium between radon and its short-lived products. Based on the results obtained, I calculated the effective doses. As the basis for calculating the doses, I used the instantaneous and average concentrations of radon and the equilibrium factor taken from literature (0.40) or own measurements. I compared the doses and critically evaluated them.
In contrast to the previous research, I researched radon exclusively in areas with increased risk for radon. I studied the influence of the working regime on the concentration of radon in different working environments (i.e. a school, a kindergarten and an office).
Ključne besede: Radon, short-lived radon products, measurement technique, scintillation cell, solid-state nuclear track detector, retrospective detector, equilibrium factor, effective dose, comparison.
Objavljeno v RUNG: 28.09.2016; Ogledov: 5808; Prenosov: 279
Celotno besedilo (1,86 MB) |
9. Prednost kontinuirne meritve radona pri izračunu sevalne doze : diplomsko deloAna Brodar, 2014, diplomsko delo Ključne besede: bivalno okolje, efektivna doza, geologija, kontinuirna meritev, kras, radon, temperatura zraka, zračni tlak, diplomske naloge
Objavljeno v RUNG: 22.01.2015; Ogledov: 5404; Prenosov: 422
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. |
