1. |
2. Psiholingvistični vidiki procesiranja oziralnih odvisnikov v slovenščiniMatic Pavlič, Arthur Stepanov, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: Osrednji cilj sodobnih psiholingvističnih raziskav sprotnega branja stavkov je odkrivanje, katere so glavne kognitivne omejitve pri uporabi skladenjskega znanja za dosego razumevanja. Ugotovljeno je bilo, da je lažje procesirati oziralne odvisnike, pri katerih je oziralno jedro povezano s skladenjskim mestom osebka, težje pa tiste, pri katerih je oziralno jedro povezano s skladenjskim mestom predmeta – hkrati pa je procesiranje sredinsko vstavljenih struktur težje od procesiranja desno vstavljenih. Obe razliki se očitno razkrijeta z metodo samotempi-ranega branja, pri katerem udeleženec na računalniškem zaslonu s pritiskanjem na tipko bere stavke besedo za besedo. S to študijo so razlike v procesiranju glede na vrsto in glede na mesto vstavljanja oziralnega odvisnika prvič obravnavane tudi v slovenščini. Ključne besede: sprotno razumevanje stavkov, samotempirano branje, oziralni odvisniki Objavljeno v RUNG: 12.02.2021; Ogledov: 2163; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Prešernove pesmi - aktualne, nemoralne ali preprosto genialne?Zoran Božič, druga izvedena dela Opis: Predstavitev manj znanih posebnosti Prešernove poezije. Ključne besede: France Prešeren, romantika, klasična poezija, slovenska književnost, razumevanje literature, literarno vrednotenje, državna himna, Zdravljica, vlada RS, Boris Pahor Objavljeno v RUNG: 09.05.2019; Ogledov: 3092; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Sprejemanje Prešernovih pesmi: razumevanje,nerazumevanje, oboževanjeZoran Božič, 2007, izvirni znanstveni članek Opis: Prva mnenja o recepcijski zahtevnosti Prešernovih pesmi so se pojavila že v času njegovega življenja, obsežne razlage pesmi in opozorila na napake v razumevanju pa dokazujejo, da imajo
težave s Prešernovo poezijo tudi izobraženci. Raziskava Bože Krakar Vogel je potrdila zelo slab kognitivni odziv celo pri študentih slovenistike, s tem da le-ti Prešernove pesmi vseeno visoko vrednotijo, kar lahko pojasnimo z mitičnimi razsežnostmi nacionalnega pesniškega prvaka. Primerjava
Krsta pri Savici z Jenkovim Ognjeplamtičem razkriva, zakaj je Prešernova romantična pesnitev recepcijsko bolj zahtevna, to spoznanje pa potrjuje empirična raziskava v prvem letniku
ekonomske gimnazije, ki je izpričala izjemno slabo razumevanje Krsta pri Savici. Ključne besede: Prešeren, poezija, recepcija, razumevanje, nacionalni mit Objavljeno v RUNG: 31.03.2016; Ogledov: 4237; Prenosov: 233 Celotno besedilo (221,88 KB) |