1. Recepcija slovenske literature med špansko govorečimiBarbara Pregelj, 2010, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek je prvi sistematični poskus orisa recepcije slovenske literature v špansko govorečih deželah, predvsem v Španiji, Argentini in Mehiki. Slovenskih prevodov v španščino je še vedno relativno malo, pa vendarle dovolj za evidentiranje temeljnih značilnosti njihove recepcije. To bo skušalo ovrednotiti korpus prevedenih besedil, določiti temeljne posrednike, prevode slovenskih avtorjev umestiti v španski in latinskoameriški knjižni trg ter popisati in ovrednotiti najpomembnejše odzive medijev na prevedena besedila, uprizoritve, gostovanja in druge oblike promocije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: slovenska književnost, promocija, recepcija, Španija, Latinska Amerika
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 8368; Prenosov: 17
 Polno besedilo (0,00 KB) |
2. |
3. |
4. Anglophone women authors as received in four European countriesTanja Badalič, Astrid Kulsdom, Lucyna Marzec, Marie Nedregotten Sørbø, 2013, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ... recepcija pisateljic, angleške pisateljice, irske pisateljice, ...
Ključne besede: recepcija pisateljic, angleške pisateljice, irske pisateljice
Objavljeno: 25.04.2014; Ogledov: 4532; Prenosov: 135
Polno besedilo (0,00 KB) |
5. Otroške in mladinske pesmi Srečka Kosovela z vidika večnaslovniškostiKatja Krkoč, 2014, diplomsko delo Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...diplomske naloge, pesmi za odrasle, recepcija, večnaslovniškost, pesmi za otroke in mladino, ...
Ključne besede: diplomske naloge, pesmi za odrasle, recepcija, večnaslovniškost, pesmi za otroke in mladino
Objavljeno: 25.04.2014; Ogledov: 4573; Prenosov: 421
Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
6. Pet tolminskih književnikov med literarnozgodovinsko in šolsko kanonizacijoZoran Božič, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Pet tolminskih književnikov, ki smo jim zaradi okroglih obletnic rojstva ali smrti na prelomu desetletja posvečali posebno pozornost, ni mogla prezreti skoraj nobena slovenska literarna zgodovina, čeprav so jim sestavljavci podeljevali različen kanonični status. Še večje razlike med njimi se pokažejo pri analizi srednješolskih beril, v katerih se pri izbiri avtorjev in njihovih leposlovnih del poleg literarnozgodovinskih uporabljajo tudi druga, predvsem recepcijska merila. V slovenskih literarnozgodovinskih priročnikih imajo najvišji kanonični položaj Ivan Pregelj, France Bevk in Ciril Kosmač. Saša Vuga v zadnjih desetletjih opazno pridobiva na pomenu, medtem ko je Ljubka Šorli prejkone obrobna avtorica. V slovenskih srednješolskih berilih test časa daje vedno večjo težo umetniški besedi Kosmača, Bevkova literatura po osamosvojitvi postaja manj pomembna, Vuga pa se zaradi izjemne recepcijske zahtevnosti sploh ni uvrščal v srednješolska berila.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...kanonizacija, literarna zgodovina, srednješolska berila, literarna recepcija, ...
Ključne besede: kanonizacija, literarna zgodovina, srednješolska berila, literarna recepcija
Objavljeno: 22.01.2015; Ogledov: 4955; Prenosov: 172
Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
7. |
8. Delo Franceta Bevka v luči literarne zgodovine in srednješolskih berilZoran Božič, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek predstavlja literarnozgodovinski pogled na vlogo in pomen leposlovnega dela Franceta Bevka in ga primerja z njegovim položajem v srednješolskih berilih. Zaradi vzporejanja z literarnozgodovinsko in šolsko usodo Ivana Preglja in Cirila Kosmača se primerjava osredotoča na obdobje po drugi svetovni vojni. Medtem ko se je Bevkov literarnozgodovinski položaj predvsem zaradi njegove narodnoozaveščevalne vloge v obdobju med dvema vojnama ohranjal, je po osamosvojitvi Slovenije postal obroben srednješolski avtor. Edino besedilo, ki ga (neobvezno) prinašajo sodobna srednješolska berila, je znani Bevkov roman Kaplan Martin Čedermac.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...slovenski pisatelji, literarna zgodovina, srednješolska berila, kanonizacija, recepcija, didaktika, ...
Ključne besede: slovenski pisatelji, literarna zgodovina, srednješolska berila, kanonizacija, recepcija, didaktika
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 4486; Prenosov: 197
Gradivo ima več datotek! Več...
|
9. Poezija Franceta Prešerna v srednješolskih učbenikih in njena recepcijaZoran Božič, 2010, doktorska disertacija Opis: Disertacija obravnava dva problemska sklopa: poezijo Franceta Prešerna v srednješolskih učbenikih za pouk književnosti od leta 1850 do leta 2010 ter recepcijo Prešernovih pesmi skozi čas in v sodobnosti. V prvem problemskem sklopu razkriva dejavnike in postopke šolske kanonizacije Prešerna ter razvoj didaktizacije beril v smeri učne knjige za samostojno delo z besedilom. V drugem problemskem sklopu raziskuje posebnosti pri razumevanju, doživljanju in vrednotenju Prešernovih pesmi ter načine za njihovo čimbolj učinkovito šolsko predstavitev.
Glede na to, da se je kanonizacija Prešerna začela že za časa njegovega življenja, je bil seveda vseh 160 let kanonski avtor, vendar pa kljub nenehnemu označevanju Prešerna za "največjega slovenskega pesnika" po številu besedilnih enot v berilih ni bil vedno prvi avtor, pač pa so ga večkrat prehitevali mlajši književniki, ki so bolj ustrezali trenutnim afinitetam sestavljavcev srednješolskih beril. Predvsem v drugi polovici 19. stoletja in tudi kasneje je bil zaradi negativnega odnosa šolskih oblasti do ljubezenske poezije izbor Prešernovih pesmi praviloma manj primeren (na nižji stopnji je bil največkrat objavljen sonet Memento mori, na višji stopnji pa cikel Soneti nesreče), nekatere ljubezenske pesmi pa so celo cenzurirali.
Od druge polovice 19. stoletja do danes se je razvijal didaktični instrumentarij srednješolskih beril (najprej so začeli dodajati stvarne opombe, kasneje pa še vprašanja in naloge za dejavno razčlembo leposlovnega besedila), vendar so še zlasti v obdobju po drugi svetovni vojni nekateri sestavi beril didaktično pomenili izrazito nazadovanje. Od sedemdesetih let dalje berila vključujejo tako literarnovedne vsebine kot vprašanja in naloge, sodobna berila pa se praviloma (izjema je npr. antološki sestav Krakar 2003) razvijajo v smeri vezanega berila z relativno majhno ponudbo leposlovnih besedil.
Zgodovinski pregled je pokazal, da so imeli težave z razumevanjem Prešernovih pesmi že njegovi sodobniki, kasneje pa tudi izobraženci, celo poznavalci Prešerna. Empirični preizkusi med slovenskimi srednješolci potrjujejo visoko recepcijsko zahtevnost Prešernove poezije. Nekatere osrednje Prešernove pesmi (npr. Krst pri Savici) zahtevajo izjemno gostoto dodanih opomb, zato je najustreznejše didaktično sredstvo za boljše razumevanje in doživljanje oblikovno in slogovno zahtevne klasične poezije dodana prozifikacija, kar so v celoti potrdili tudi rezultati pedagoškega eksperimenta.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: poezija, Prešeren, didaktika, recepcija, kanonizacija, srednja šola, berilo, kanonizacija, prozifikacija, pedagoški eksperiment
Objavljeno: 12.05.2016; Ogledov: 5152; Prenosov: 201
 Polno besedilo (10,63 MB) |
10. Sprejemanje Prešernovih pesmi: razumevanje,nerazumevanje, oboževanjeZoran Božič, 2007, izvirni znanstveni članek Opis: Prva mnenja o recepcijski zahtevnosti Prešernovih pesmi so se pojavila že v času njegovega življenja, obsežne razlage pesmi in opozorila na napake v razumevanju pa dokazujejo, da imajo
težave s Prešernovo poezijo tudi izobraženci. Raziskava Bože Krakar Vogel je potrdila zelo slab kognitivni odziv celo pri študentih slovenistike, s tem da le-ti Prešernove pesmi vseeno visoko vrednotijo, kar lahko pojasnimo z mitičnimi razsežnostmi nacionalnega pesniškega prvaka. Primerjava
Krsta pri Savici z Jenkovim Ognjeplamtičem razkriva, zakaj je Prešernova romantična pesnitev recepcijsko bolj zahtevna, to spoznanje pa potrjuje empirična raziskava v prvem letniku
ekonomske gimnazije, ki je izpričala izjemno slabo razumevanje Krsta pri Savici.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...Prešeren, poezija, recepcija, razumevanje, nacionalni mit...
Ključne besede: Prešeren, poezija, recepcija, razumevanje, nacionalni mit
Objavljeno: 31.03.2016; Ogledov: 3636; Prenosov: 226
Polno besedilo (221,88 KB) |
