Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga ilustrativnih pripovednih sredstev v animaciji
Nika Lemut, 2016, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu ugotavljam, da animirano gibanje ni edina stvar, ki daje animaciji življenje. Gre za interakcijo raznolikih in za zgodbo specifičnih likov in svetov z ilustrativnimi pripovednimi sredstvi, ki jih skrbno načrtujemo in pretvorimo iz besed v sliko s pomočjo konceptne risbe, izbire pravih trenutkov ter vzornih sličic in zgodborisov. Vsako pripovedno sredstvo nosi svojo lastno vlogo; barve in barvne harmonije tako na primer vzbujajo določene občutke, kompozicijski elementi vodijo gledalčevo oko, svetloba pa ustvarja različne atmosfere in oblikuje sceno. Vse to dodaja svoj delež k pripovedi. Da svoje delo izpopolnimo in animirano zgodbo podamo takšno, kot si jo predstavljamo, je poznavanje tovrstnih pripovednih sredstev neprecenljivo.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...animacija, vizualna pripoved, liki, svetovi, risba, barve, kompozicija, kadriranje, svetloba...
Ključne besede: animacija, vizualna pripoved, liki, svetovi, risba, barve, kompozicija, kadriranje, svetloba
Objavljeno: 01.02.2017; Ogledov: 2941; Prenosov: 187
.pdf Polno besedilo (2,27 MB)

2.
Zmagoslavje podob
Sarival Sosič, 2018, predgovor, spremna beseda

Opis: Ponavljanje kot nosilec ideje in ponavljaje kot nosilec izkušnje samega medija; v primeru predstavljenih umetnikov v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, medija slike ali medija risbe. In če razmišljam dalje, ko opazujem umetniška dela avtorjev kot sta akademska slikarja Zvonko Čoh in Milan Erič mi misel vedno znova zaide v opazovanje razmerij med svetlobo in telesi, med sencami in telesi, ali drugače v svetlobi se telesa razkrivajo tudi tako, da se na njih samih oblikujejo sence in tako podobe pridejo na svet v konkretnih telesnostih podob, ki so razvijale svoj učinek že iz svojega materiala in formata. Ali če parafraziram Paula Kleeja, s podobami predstavljamo tisto, česar se ne da upodobiti, kar pa vendarle mora postati vidno v podobah nove vrste. In podoba postane podobna šele takrat, ko jo oživi gledalec, tako ima podoba vedno mentalen, medij slikarstvo pa vedno materialen značaj in v našem čutnem vtisu se oboje poveže v enotnost, torej ustvarjalni umetniški vtis. Na razstavi, ki sta jo v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju pripravila akademska slikarja Zvonko Čoh in Milan Erič lahko sledimo preobrazbam podob oziroma aktualno v imenu realnega postaja likovna igra najrazličnejše figuralike, narave kot nosilke zgodb in izrazov ter geometrije kot gradnika celovitosti kjer vedno in znova prevladuje za oba ustvarjalca tako značilna in izrazito upoštevana risba, torej risba kot primarni likovni jezik s katero se najbolj pristno približamo bistvenosti izraza ali enostavnosti likovne pripovedi.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...oba ustvarjalca tako značilna in izrazito upoštevana risba, torej risba kot primarni likovni jezik s...
Ključne besede: umetnost kot igrivost, hudomušnost v umetnosti, elementarnost vsakdanjosti v slikah, abstrakcija in figurativnost, risba, črta kot nosilec podobe, ironija v slikarstvu, komičnost v slikah, grotesknost sodobne likovne umetnosti, karnevalskost v slikah.
Objavljeno: 21.07.2020; Ogledov: 466; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh