1. Raziskovalni podatki korpusa slovenskih kriminalk Sergeja Verča, Toneta Freliha, Avgusta Demšarja, Tadeja Goloba, Mojce Širok in Irene Svetek s perspektivi spola, etničnosti in razredaPrimož Mlačnik, 2024, zaključena znanstvena zbirka raziskovalnih podatkov Opis: Dani raziskovalni podatki so del večletne sistematične raziskave, v kateri je avtor analiziral serijske in sodobne slovenske kriminalke s perspektiv kulturnih študij. Raziskava je izhajala iz študij reprezentacij, ki prek analize ponavljajočih se reprezentacij (seksualnosti, spola, etničnosti in razreda) reflektirajo prevladujoče reprezentacijske režime (konservativne, liberalne ali kritične) in njihovo politiko reprezentacij. Avtor raziskave je v svojem preteklem raziskovalnem delu ugotovil, da so v omenjenih romanih identitete likov morilcev in žrtev prevladujoče zaznamovane s seksualnimi konotacijami (samskost, prešuštvo, homoseksualnost, promiskuiteta, ločenost, vdovstvo), ki se ne umeščajo v simbolni imaginarij heteronormativne monogamne partnerske zveze. Eden od ciljev raziskave je bil ugotoviti, kako se v analiziranem korpusu petintridesetih romanih šestih sodobnih slovenskih pisateljev in pisateljic serijskih kriminalnih romanov (Tone Frelih, Sergej Verč, Avgust Demšar, Tadej Golob, Irena Svetek in Mojca Širok) seksualno neheteronormativne/ali družbeno nesprejemljive seksualne konotacije likov detektivov, morilcev, žrtev in lažnih osumljencev povezujejo z drugimi identitetnimi označevalci – s spolom, razredom in etničnostjo. Raziskovalni podatki obsegajo petintrideset dekonstrukcijskih tabel v slovenskem in angleškem jeziku. Raziskava ni bila financirana
Ključne besede: Sodobni slovenski serijski kriminalni romani, reprezentacije spola, reprezentacije etničnosti, reprezentacije razreda
Objavljeno v RUNG: 02.07.2024; Ogledov: 1641; Prenosov: 35
 Celotno besedilo (1,73 MB) |
2. Poetika umorov v popularnih slovenskih kriminalkah iz perspektiv kriminoloških teorijPrimož Mlačnik, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Članek izhaja iz kriminoloških teorij ter skuša odkriti, kaj nam lahko različne
razlage o izvorih kriminala povedo o slovenskih kriminalkah. Članek uvodoma
predstavi temeljne značilnosti klasične, pozitivistične, interakcionistične
in konfliktne kriminološke razlage kriminala. Sledi analiza poetike umora
v popularnih slovenskih kriminalkah Avgusta Demšarja in Tadeja Goloba
iz perspektiv kriminoloških teorij. Ugotavljamo, da se v kriminalkah obeh
pisateljev pojavljajo skupne kontinuirane značilnosti. Prevladujeta klasična
in pozitivistična poetika umora, ki vzroke za kriminal pripisujeta človeški
preračunljivosti oziroma patološki naravi posameznika. Za dane kriminalke
je značilen tudi pripovedni red herring oziroma iz zavajajočih detektivskih
sledi izhajajoča pomenska vrzel med romanesknim diskurzom kriminala in
diskurzom kriminala, ki izhaja iz poetike posameznih umorov.
Ključne besede: kriminalni romani, kriminološke teorije, poetika umora
Objavljeno v RUNG: 03.01.2024; Ogledov: 2065; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,03 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. "Umetnost je zgodovina napak, ki pa so poetične, ki delujejo kot nekaj izvirnega. Za vsemi napakmi se skrivajo zgodbe." : "UMETNOST JE ZGODOVINA NAPAK, KI PA SO POETIČNE, KI DELUJEJO KOT NEKAJ IZVIRNEGA. ZA VSEMI NAPAKMI SE SKRIVAJO ZGODBE."2021, radijska ali televizijska oddaja, podkast, intervju, novinarska konferenca Opis: Med gosti letošnjega festivala Fabula – Literature sveta je leta 1984 rojena italijanska pisateljica Claudia Durastanti. V slovenščino imamo preveden njen roman Tujka, avtofikcijsko pripoved, ki se začne z odraščanjem ob gluhih starših; odvija se od New Yorka, prek revne južne Italije do Rima in Londona – hkrati pa gre za razmisleke o identiteti, umetnosti in življenju.
Ključne besede: italijanske pisateljice, romani, intervjuji
Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 2555; Prenosov: 10
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. |
10. Konvencija didaskalij : zgodovinske oblike, tipologije, opredelitve in sodobne subverzijeIvana Zajc, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: Članek v uvodnem delu razloči teoretske usmeritve pri raziskovanju didaskalij, razgrne ugotovitve dosedanjih raziskav njihovega zgodovinskega razvoja in primerja različne tipologije didaskalij. Tipologije pogosto ne upoštevajo zgodovinskega spreminjanja konvencije didaskalij in ne reflektirajo lastnih raziskovalnih izhodišč. Članek izpostavi opredelitev didaskalij, ki vključi različne lastnosti, med katere so didaskalije razpete. Strne tudi teoretske ugotovitve o sodobnih subverzijah konvencije didaskalij in jih analizira v romanu Katarine Marinčič Po njihovih besedah. Prispevek razčleni povezavo med didaskalijami in metabesedilnostjo tega romana.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenski romani, metabesedilnost, didaskalije, tipologije didaskalij, intertekstualnost
Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 2689; Prenosov: 0 |
