1. // Crypto-Minding: postindustrijski podatkovni aktivizem : PostMobilnost; GO!2025 Evropska prestolnica kultureMarina Zafiris, Christopher Csikszentmihalyi, razstava Opis: // Stoletje obsedene industrializacije nam je širom zemeljske oble zapustilo obilico poceni energije, zemljišč in infrastrukture. Naraščajoči val »kripto-podjetnikov« spreminja odpisane industrijske prostore v objekte za »kripto rudarjenje«, neskončne algoritme poganjajo fosilna goriva in pri tem ustvarjajo vprašljivo vrednost. Razstava prikaže različne računalniške tehnike za sodelovanje in skrb v prizadeti skupnosti ter okolici elektrarne Greenidge Bitcoin Mining na jezeru Seneca v zvezni državi New York, ZDA. Predstavljene bodo umetniško-aktivistične intervencije v javno mnenje in taktike protinadzora, ter problematika toplotnega onesnaževanja voda. Gre za preizpraševanje proizvodnje javno dostopnega znanja in soustvarjanje računalniško podprtih orodjarn za radikalno družbeno organiziranje in politično komunikacijo. / Ob otvoritvi razstave postrežemo s pašteto soške postrvi spodnjega toka.
// Tradicionalne, rodovne in današnje dežele ljudstva Gayogohó:nǫˀ iz konfederacije Haudenosaunee [ZDA]
// Avtorji:
Marina Zafiris
Owen Marshall
Steve Jackson
Joseph Ferdinando
Christopher Csikszentmihalyi
Emma Chase
Jordan Aceto
// Zahvala Čuvaju jezera Seneca in Centru za trajnost Cornell Atkinson
Ključne besede: artivizem, skupnost, art+sci, kriptokapitalizem, kripto, ekologija, ekokritika
Objavljeno v RUNG: 27.10.2023; Ogledov: 616; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (134,40 KB) |
2. Poljanka Dolhar : Nočni obisk2019, radijska ali televizijska oddaja, podkast, intervju, novinarska konferenca Opis: Poljanka Dolhar je novinarka in urednica za področje kulture. Njeno delo lahko spremljate v slovenskih in italijanskih medijih, največ v Primorskem dnevniku – edinem dnevniku slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki izhaja od leta 1945. Od povojnih let v Trstu deluje tudi društvo Slovenski klub, ki mu predseduje Dolharjeva.
Ključne besede: Primorski dnevnik, slovenska narodna skupnost, Italija, intervjuji
Objavljeno v RUNG: 08.11.2021; Ogledov: 1388; Prenosov: 42
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. Pogovor o zborniku Goriški izobraženci skozi zgodovinoŽeljko Oset, druga izvedena dela Ključne besede: Univerza v Novi Gorici, Mestna občina Nova Gorica, izobraženci, znanost, kultura, Gorica, Marija Perpar, Anton Brecelj, Valentin Stanič, Franjo Rojec, goriška judovska skupnost, Bodumil Vošnjak, goriški zgodovinarji, Miha Zega, Pavlina Pajk
Objavljeno v RUNG: 08.03.2019; Ogledov: 3481; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. |
9. |
10. Model prehoda v trajnostno krožno ekonomijo v občini KočevjeValter Pisk, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljen model prehoda v trajnostno krožno ekonomijo v občini Kočevje kot podlaga za izboljšanje gospodarskih in socialnih razmer v občini. Koncept krožnega gospodarstva temelji na načelu identifikacije in čim večjega izkoriščanja lokalnih potencialov ter dviga dodane vrednosti v lokalnem okolju z vsemi multiplikativnimi učinki, ki pri tem nastanejo. Največji razvojni potencial občine Kočevje predstavlja gozd, ki še ni izkoriščen v zadostni meri. Koncept temelji na izhodišču, da z območja občine ne odide noben hlod neobdelan in da se lesna biomasa izkoristi v največji možni meri. To vključuje celovito, trajnostno gospodarjenje z gozdom, sečnjo in spravilo hlodov ter pripravo lesa za proizvode z višjo dodano vrednostjo ob istočasni izrabi manjvrednega lesa in ostankov za proizvodnjo električne in toplotne energije. Celovitost trajnostne verige lesa zahteva vključitev socialnega podjetništva, izobraževanje kadrov, dodatno usposabljanje zaposlenih in ohranjanje obstoječih oziroma ustvarjanje novih zelenih delovnih mest.
Osrednji del modela predstavlja postavitev centra predelave lesa za celovito ravnanje z lesno biomaso. Krožni proizvodni proces, začet z zbiranjem lesne biomase z vsemi elementi, se nadaljuje z žagalno linijo za proizvodnjo žaganega lesa in se sklene s sušilnicami, ki deskam povišajo dodano vrednost, ter kogeneracijskim sistemom s procesom uplinjanja lesne biomase za proizvodnjo električne in toplotne energije kot sekundarnih produktov. Učinki modela so prikazani v kontekstu ekonomskega, socialnega in okoljskega vidika. Nedvomne okoljske učinke predlaganega modela dopolnjujeta oceni o več kot 4 milijonih EUR dobička in 45 novih zelenih delovnih mestih v prvih 15 letih obratovanja. Predlagani koncept je primer racionalne implementacije dolgoročne razvojne strategije Slovenije in ponuja priložnost za razvoj lokalnih skupnosti, oživitev lesnopredelovalne industrije in dvig konkurenčnosti gospodarstva v Sloveniji.
Ključne besede: energija, kogeneracija, krožna ekonomija, lesna biomasa, lokalna skupnost, potencial, trajnost
Objavljeno v RUNG: 12.05.2016; Ogledov: 7908; Prenosov: 351
Celotno besedilo (3,52 MB) |
