1. Literarnodidaktične paradigme in najpomembnejša literarna besedila pri pouku književnosti na slovenskih gimnazijahIvana Zajc, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Članek razgrne rezultate anketne raziskave profesorjev slovenščine na slovenskih gimnazijah, ki kažejo, da poudarjajo predvsem kulturni literarnodidaktični model, ki se sklada s sistemsko didaktiko književnosti. Sledijo rezultati, ki se nanašajo na model osebnostne rasti, ki ustreza recepcijski didaktiki književnosti. Sledi prikaz književnih besedil, ki so po mnenju profesorjev slovenščine najpomembnejša za obravnavo na gimnazijah, in sicer gre predvsem za klasična literarna dela slovenskih in tujih avtorjev.
Ključne besede: pouk književnosti, gimnazije, slovenščina, literarna klasika, kurikul, sistemska didaktika književnosti
Objavljeno v RUNG: 30.09.2024; Ogledov: 386; Prenosov: 3
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. O smeri naslanjanja slovenskih naslonk : predavanje v okviru Lingvističnega krožka Filozofske fakultete v Ljubljani, 18. 3. 2024, LjubljanaGuy Tabachnick, Franc Marušič, Rok Žaucer, 2024, druga izvedena dela Opis: Stavčne naslonke naj bi se v slovenščini privzeto naslanjale na predhodno besedo kot enklitike, obstaja pa glede tega v jezikoslovni literaturi tudi nasprotno mnenje. To razpravo smo želeli osvetliti z eksperimentalnimi podatki. V poskusu smo v stavek, prebran z nevtralno intonacijo in brez očitnih premorov, dodali kratek pisk na različna mesta, sodelujoči pa so morali povedati, kje dodani pisk slišijo. Piska večinoma niso slišali, kjer je bil predvajan, temveč so ga zaznavali na prozodičnih mejah, še posebej na večjih prozodičnih mejah. V običajnih stavkih brez večjih prozodičnih mej so pisk pogosteje zaznali pred naslonskim nizom kot za njim, kar pomeni, da govorci občutijo obstoj večje prozodične meje pred naslonkami kot za naslonkami in da se naslonke očitno privzeto navezujejo kot proklitike na naslednjo besedo in ne kot enklitike na predhodno besedo.
Ključne besede: naslonke, poskus, prozodične meje, skladnja, slovenščina
Objavljeno v RUNG: 29.03.2024; Ogledov: 1176; Prenosov: 4
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Večfunkcijski morfemi in slovenščina : predavanje na 11. Simpoziju mladih slavistov Philoslavica 2023, Dialog med središči in obrobji v slovanskih jezikih in literaturah, Nova Gorica, 1. 12. 2023Petra Mišmaš, 2023, prispevek na konferenci brez natisa Ključne besede: večfunkcijski morfemi, slovenščina, besedotvorje, pripona, morfem, razpršena morfologija
Objavljeno v RUNG: 22.12.2023; Ogledov: 1894; Prenosov: 5
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. |
7. Podatkovna baza WeSoSlaV kot izhodišče za preučevanje slovenskih glagolov : predavanje na Mednarodnem dnevu slovarjev 2023, Slovarji na obronkih našega prostora, časa in družbe, 16. 10. 2023Petra Mišmaš, Franc Marušič, Rok Žaucer, 2023, prispevek na konferenci brez natisa Opis: Pomen besedilnih korpusov za slovaropisje in jezikovne raziskave je v zadnjem času postal zelo očiten. Hkrati pa se zasledi tudi mnenje, da so potrebe po korpusih zadoščene s čim večjim splošnim korpusom tipa Gigafida 2.0 in s še kakšnim specializiranim korpusom spletnih besedil (npr. slWaC, JANES), besedil določenega zgodovinskega obdobja (npr. Korpus 16), govorjenih besedil (npr. GoS), šolskih besedil (npr. Šolar) ipd. V prispevku bomo predstavili primer podatkovne baze, ki je nastala zaradi specifičnih raziskovalnih potreb, ki jih omenjeni korpusi ne morejo zadostiti.
V bazi glagolov zahodnih južnoslovanskih jezikov WeSoSlaV (Western South Slavic Verbs) sta združeni podatkovna baza slovenskih glagolov in podatkovna baza, ki združuje glagole iz bosanščine, črnogorščine, hrvaščine in srbščine (BČHS). Za vsak navedeni jezik je v bazo vključenih po tri tisoč glagolov, pri čemer končno število glagolov za BČHS zaradi podvajanja glagolov med različicami BČHS ni 12.000 temveč 5.300. Do septembra 2023 sta v spletnem repozitoriju Slovenske raziskovalne infrastrukture za jezikovne vire in tehnologije CLARIN.SI objavljena dva dela baze WeSoSlaV, in sicer Database of the Western South Slavic Verb HyperVerb 1.0 (Marušič idr. 2022), ki je namenjen oblikoslovnim lastnostim glagolov, ter Database of the Western South Slavic Verb HyperVerb - Derivation (Milosavljević idr. 2023), v kateri so opisane besedotvorne lastnosti glagolov.
V prispevku se omejujemo na slovenski del baze WeSoSlaV. Predstavljen bo postopek anotacije lastnosti glagolov (lastnosti, kot so naglas, tematski vokali, predpone itd.), težave, ki so se pojavljale pri označevanju (npr. test za nedovršnost), in primer uporabe podatkov, zbranih v bazi.
Ključne besede: glagol, južnoslovanski jeziki, slovenščina, pripone, predpone, korpus
Objavljeno v RUNG: 16.10.2023; Ogledov: 1560; Prenosov: 7
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Odprta vprašanja pri prenosu označevalne sheme Universal dependencies na slovenska besedila : priloga k smernicam za označevanje besedil v slovenščiniKaja Dobrovoljc, Franc Marušič, Petra Mišmaš, Rok Žaucer, 2023, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: slovenščina, Universal dependencies, korpus, slovnično označevanje, oblikoslovje, skladnja, poročila
Objavljeno v RUNG: 14.09.2023; Ogledov: 1558; Prenosov: 8
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Raba dvojine glede na stavčno funkcijo samostalnika in ohranjenost dvojinskih oblik v šestih slovenskih narečjihMatic Pavlič, Arthur Stepanov, Penka Stateva, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Izvedli smo psiholingvistični eksperiment izražanja, in sicer opis slike dogodka s prehodnim stavkom na osnovi treh ključnih besed. Na ta način smo v šestih slovenskih narečjih raziskali rabo dvojinskih oblik samostalnika in glagola. Rezultate smo primerjali s tipologijo narečij glede izgube dvojine v slovenščini, ki jo predstavljajo geolingvistične karte v Jakop (2008) na osnovi podatkov iz Slovenskega lingvističnega atlasa. Ugotovili smo, da raba dvojine ni povezana z ohranjenostjo dvojinskih samostalniških oblik v jezikovnih sistemih slovenskih narečij, ampak le s stavčno funkcijo samostalnika. S slednjim smo prvič eksperimentalno potrdili domnevni vpliv (Tesnière 1925)
glagolskega ujemanja na izražanje dvojine v slovenščini.
Ključne besede: dvojina, samostalnik, glagol, ujemanje, slovenščina, psiholingvistika
Objavljeno v RUNG: 12.06.2023; Ogledov: 1698; Prenosov: 24
 Celotno besedilo (1,44 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. |
