31. Plavanje da, zaplavanje ne? Obrazilo -je v glagolnikih in drugih okoljih v vseslovanskem kontekstuPetra Mišmaš, Marko Simonović, Boban Arsenijević, Stefan Milosavljević, Agnieszka Będkowska-Kopczyk, Petya Rogić, Svitlana Antonyuk-Yudina, 2020, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: slovanski jeziki, slovenščina, morfologija, glagolnik, nedovršnost, dovršnost
Objavljeno v RUNG: 11.11.2020; Ogledov: 4513; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
32. |
33. En ali več morfem-ov?Marko Simonović, Petra Mišmaš, druga izvedena dela Opis: V predavanju se posvečava mnogim funkcijam morfema -ov-. Tega lahko namreč zasledimo v kontekstu besedotvornih morfemov, npr. v glagolih (hud-ov-a-ti (se)), v svojilnih pridevnikih (Janez-ov), skupnih imenih (grm-ov-je) ali v samostalnikih, izpeljanih iz samostalnikov (bank-ov-ec), in v vlogi oblikotvornega morfema (npr. jezik-ov.rod.mn). Vprašanje, na katerega odgovarjava v tem predavanju, je, ali gre v vseh teh (na prvi pogled nepovezanih) okoljih za več morfemov, ki so le naključno enakoglasni, oziroma ali lahko vse te pojavitve -ov- analiziramo kot en sam morfem. V predavanju se bova zavzela za slednjo možnost.
Skladno s tem v analizi, ki je postavljena v okvir razpršene morfologije, pristopa, nastalega v okviru tvorbene slovnice (Halle & Marantz 1993), zabriševa tradicionalno razmejitev med oblikotvornimi in besedotvornimi morfemi. Morfem -ov- se namreč v funkcijah, na katere se bova osredotočila v predavanju, tj. oblikotvorni -ov- (jezik-ov, grad-ov-i) in svojilni -ov- (npr. Janez-ov in zdravnik-ov/kralj-ev), obnaša kot morfem brez specifičnega pomena, katerega funkcija je odvisna od samega okolja, v katerem se pojavi.
Ključne besede: morfologija
razpršena morfologija
slovenščina
oblikotvorni morfemi
besedotvorni morfemi
Objavljeno v RUNG: 01.07.2020; Ogledov: 3281; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
34. Tvorbeno jezikoslovje o slovenščiniFranc Marušič, Petra Mišmaš, Rok Žaucer, druga izvedena dela Opis: Tvorbeno jezikoslovje je nastalo v petdesetih letih prejšnjega stoletja in se hitro razširilo po Severni Ameriki in drugod po svetu. Spodbudilo je tudi nastanek številnih variacij osnovne ideje ter tudi tako pripomoglo k prepoznavnosti splošnega jezikoslovja. V Sloveniji je bilo tvorbeno jezikoslovje dolgo časa obrobno, četudi smo imeli s tvorbenim jezikoslovje stik že vsaj od šestdesetih let. V zadnjih letih je število tvorbenih objav o slovenščini skokovito naraslo, zaradi česar se zdi primerno narediti pregled nekaj najodmevnejših objav, ki vključujejo slovenske podatke.
Ključne besede: jezikoslovje, tvorbeno jezikoslovje, slovenščina, skladnja, pregled
Objavljeno v RUNG: 04.11.2019; Ogledov: 3491; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
35. Potujoča jezikovna svetovalnica Fakultete za humanistiko (Nova Gorica)Franc Marušič, Petra Mišmaš, Rok Žaucer, druga izvedena dela Opis: Potujoča jezikovna svetovalnica Fakultete za humanistiko je bila izvedena v okviru Tedna Univerze v Novi Gorici. Prvi del svetovalnice je bil izveden v sredo, 16. oktobra 2019, od 14.30 do 16.00 na Klubu goriških študentov v Novi Gorici (Trg Edvarda Kardelja 1, Nova Gorica).
V dogodku, namenjenem predvsem dijakom, smo obiskovalcem odgovorili na vprašanja o jeziku in jim predstavili orodja, s katerimi si bodo v prihodnje pri podobnih vprašanjih lahko pomagali tudi sami. Svoja vprašanja so lahko obiskovalci posredovali tudi vnaprej, največ vprašanj pa je bilo namenjenih prevzemanju in pregibanju lastnih zemljepisnih imen.
Ključne besede: jezikoslovje, jezikovno svetovanje, slovenščina, pregibanje prevzemanje
Objavljeno v RUNG: 17.10.2019; Ogledov: 3937; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
36. |
37. |
38. |
39. Kakšen, kateri, čigav – vse o pridevnikihFranc Marušič, Petra Mišmaš, Rok Žaucer, druga izvedena dela Opis: V predavanju je podrobneje predstavljeno, kako se svetovni jeziki glede na rabo pridevnikov razlikujejo (npr. število pridevnikov) in kako so si podobni (hierarhije funkcijskih projekcij in, posledično, vrstni red pridevnikov), predstavljene so različne vrste pridevnikov in njihova raba, kako se pridevniki razlikujejo od drugih besednih vrst, kako otroci pridevnike usvojijo ter kako pridevniki vplivajo na naše opisovanje predmetov. Predstavljeni so eksperimenti, s katerimi ugotavljamo, ali lahko kot vir univerzalne hierarhije projekcij s pridevniki jemljemo splošno kognicijo.
Ključne besede: pridevniki, pridevniška beseda, funkcijske projekcije, kartografija, slovenščina
Objavljeno v RUNG: 25.10.2018; Ogledov: 5408; Prenosov: 0 |
40. Pogostejše prevzete besede (učno gradivo)Zoran Božič, 2018, drugo učno gradivo Opis: Navodila in gradivo za trajno usvojitev 400 prevzetih besed, vključujoč seznam in dvajset preizkusov znanja. Bodisi za delo v šoli bodisi za samostojno učenje. Preizkušeno na več generacijah dijakov Srednje družboslovne in ekonomske šole.
Ključne besede: prevzete besede, tujke, sposojenke, srednja šola, slovenščina, SSKJ, preizkus znanja
Objavljeno v RUNG: 18.10.2018; Ogledov: 4629; Prenosov: 143
 Celotno besedilo (318,27 KB) |
