51. Samostalniški lažni prijatelji v jezikovnem paru slovenščine in srbščineKaja Sever, 2017, diplomsko delo Opis: Lažni prijatelji so v jezikoslovju imenovani pari besed v različnih jezikih, ki so videti podobno, imajo pa drugačen pomen. Ti besedni pari povzročajo velike probleme pri prevajanju in učenju tujega jezika. Še posebej v sorodnih jezikih, kjer so besede lahko izgovorno popolnoma enake (npr. hlad : hlad), pogosto tudi etimološko sorodne, zato se nam posledično zdijo tudi pomensko povezane, kar pa ni vedno res (hlad v srbščini namreč pomeni senca). Lažnih prijateljev je veliko med slovanskimi jeziki. Jaz sem se odločila za pregled srbskih in slovenskih lažnih prijateljev.
V diplomskem delu sem predstavila lažne prijatelje med srbskim in slovenskim jezikom, in sicer samostalnike v imenovalniku ednine, ki so videti popolnoma enaki (npr. lice - lice) oz. se razlikujejo v eni do dveh črkah (npr. kovčeg - kovček). Naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer bom najprej predstavila izhodišča za obravnavo lažnih prijateljih in na podlagi obstoječih virov razložila njihovo tipologijo. V drugem delu pa bom podrobneje predstavila slovensko-srbske lažne prijatelje med samostalniki po abecedi od A do Ž, za vsakega navedla slovarsko razlago (v tabelah) in ponazoritvene stavke pridobljene iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika ter Rečnika srpskohrvatskoga književnog jezika. Primeri so prevajani enosmerno, kar pomeni, da sem prevajala samo srbske primere v slovenski jezik, in sicer pravilen in nepravilen prevod obravnavane besede.
Ker slovar lažnih prijateljev med srbskim in slovenskim jezikom še ne obstaja, želim z nalogo ljudi, ki se učijo tujega jezika tj. srbščine ali slovenščine, opozoriti na problem lažnega prijateljstva in jim pomagati, da se bodo z njim znali soočati.
Ključne besede: lažni prijatelji, srbščina, slovenščina, samostalniki
Objavljeno v RUNG: 28.09.2017; Ogledov: 7608; Prenosov: 397
 Celotno besedilo (1,69 MB) |
52. Slovnična kategorija števila pri stavčnem ujemanju: dvojina v koordinaciji : Magistrsko deloTina Šuligoj, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava ujemalne vzorce v primerih koordinacije z veznikom in. Raziskava je bila izvedena med 50-imi govorci tistih slovenskih narečij, kjer je dvojina prisotna v vsakodnevni komunikaciji, in sicer so anketiranci preko spletnega vprašalnika podali sprejemljivostne sodbe za omenjene primere priredij. Ugotovitve, vezane na raziskavo, potrjujejo obstoj različnih ujemalnih strategij, ki pa se pojavljajo različno pogosto. Nadalje so ugotovljene povezave med slovničnimi oznakami za število ter slovničnimi oznakami za spol, pri čemer velja, da imajo oznake za število večji vpliv na izbiro govorcem sprejemljive ujemalne strategije kakor pa oznake za spol. Na osnovi uporabljenih primerov, ki temeljijo na dvojinskih (samostalniških) oblikah v različnih kombinacijah oznak za število in spol, ugotavljamo, da so pojavitve dvojinskih oblik torej vezane tudi na relativno zaznamovanost dvojine v primerjavi z ednino ter množino.
Ključne besede: stavčno ujemanje, slovenščina, koordinacija, priredje, slovnične oznake, slovnično število, dvojina, tvorbeni eksperiment, sprejemljivostne sodbe
Objavljeno v RUNG: 25.05.2017; Ogledov: 8125; Prenosov: 235
Celotno besedilo (966,37 KB) |
53. O koordiniranih in večkratnih k-vprašanjih v slovenščiniPetra Mišmaš, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek obravnava večkratna in koordinirana k-vprašanja v slovenščini, pri čemer je pozornost posvečena zlasti primerjavi med obema skupinama vprašanj, k problematiki pa pristopamo v teoretičnem okviru tvorbene slovnice. Na podlagi razlik med koordiniranimi in večkratnimi k-vprašanji sklenemo, da zahtevata obe skupini vprašanj kljub navideznim podobnostim ločeno obravnavo tudi v slovenščini. Ta sklep je izhodišče za nadaljnje raziskave koordiniranih k-vprašanj v slovenščini, saj so tovrstna vprašanja v slovenskem jezikoslovju do tega trenutka v veliki meri neraziskana.
Ključne besede: slovenščina, tvorbena slovnica, skladnja, koordinirana k-vprašanja, večkratna k-vprašanja
Objavljeno v RUNG: 03.04.2017; Ogledov: 5287; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
54. Slovenščina v javni rabi - stanje, zakonodajne rešitve, strategija : Vodenje posveta v Državnem svetu Republike SlovenijeZoran Božič, druga izvedena dela Opis: Posvet je bil namenjen prestavitvi stanja glede rabe slovenskega jezika v javnosti: zunanji napisi, medijska krajina, slovenščina v podjetjih, slovenščina v uradih in v šolstvu.
Ključne besede: slovenščina, državni jezik, uradni jezik, ustava, Zakon o javni rabi slovenščine
Objavljeno v RUNG: 12.12.2016; Ogledov: 4810; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
55. Naš slovenski jezik je največji zaklad, kar nam jih je Bog dalZoran Božič, 2016, strokovni članek Opis: Članek vsebuje predstavitev dogajanj v zvezi s spremembo 8. člena Zakona o visokem šolstvu (učni jezik), s poudarkom na slovenščini kot učnem jeziku, odnosu do tujih jezikov in pravi internacionalizaciji.
Ključne besede: učni jezik, slovenščina, Zakon o visokem šolstvu, internacionalizacija, academia.edu, researchgate, repozitorij
Objavljeno v RUNG: 08.12.2016; Ogledov: 4927; Prenosov: 228
Celotno besedilo (440,41 KB) |
56. |
57. Stoji učilna zidana : Slovenščina v šolstvu nekoč, med mojim šolanjem in danesZoran Božič, 2016, strokovni članek Opis: Članek se začenja s pregledom slovenščine v šoli od Jerneja Kopitarja do druge svetovne vojne, temu pa sledi zapis osebnih spominov na slovenščino v osnovni in srednji šoli ter na študi slovenistike in komparativistike na FF v Ljubljani. Članek se končuje s predstavitvijo razmer v osnovnem in predvsem srednjem šolstvu, seveda z vidika slovenščine kot učnega jezika.
Ključne besede: učni jezik, slovensko šolstvo, didaktika, primerjalna književnost, slovenščina, Marija Žagar, Dušan Pirjevec, Jože Toporišič, Boris Paternu, učbeniki, šolski priročniki
Objavljeno v RUNG: 15.11.2016; Ogledov: 5820; Prenosov: 227
Celotno besedilo (801,00 KB) |
58. O omejitvi sopojavitev naslonk v slovenskem naslonskem nizuPetra Mišmaš, 2016, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V prispevku je analizirana omejitev sopojavitev naslonk v slovenskem naslonskem nizu, v katerem se lahko pojavi zgolj ena naslonka določene zvrsti (Orešnik 1985), npr. le ena naslonka v dajalniku. Omejitev je pojasnjena v okviru minimalističnega programa tvorbene slovnice, in sicer z načelom razlikovanja (Richards 2010), ki v slovenščini uravnava tudi druge omejitve sopojavitev, do katerih vodijo skladenjski premiki.
Ključne besede: naslonke, slovenščina, skladnja, linearizacija, načelo razlikovanja, minimalistični program
Objavljeno v RUNG: 14.11.2016; Ogledov: 5588; Prenosov: 22
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
59. |
60. Predstavitev mnenja Komisije DS za kulturo, znanost, šolstvo in šport : Nasprotovanje 1. členu novele Zakona o visokem šolstvuZoran Božič, druga izvedena dela Opis: Komisija opozarja, da je predlagani 1. člen novele Zakona o visokem šolstvu v nasprotju z 12. členom Ustave RS, z 11. členom Zakona o javni rabi slovenščine in z Resolucijo o Nacionalnem programu za jezikovno politiko. Nasprotuje mu tudi stroka.
Ključne besede: visoko šolstvo, učni jezik, državni jezik, uradni jezik, slovenščina, tuji jeziki, internacionalizacija, Rektorska konferenca
Objavljeno v RUNG: 17.10.2016; Ogledov: 5227; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
