Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Dr. Katja Mihurko
2024, radijska ali televizijska oddaja, podkast, intervju, novinarska konferenca

Ključne besede: pisma, slovenske pisateljice, slovenska moderna, digitalna humanistika, digitalni repozitoriji
Objavljeno v RUNG: 19.08.2024; Ogledov: 718; Prenosov: 5
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Self-censorship? : the transition between Latin and Cyrillic script in the personal correspondence of women writers in the era of Slovenian modernism
Primož Mlačnik, 2024, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek temelji na avtorjevem arhivskem delu in analizi pisemske korespondence v rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK). Osredotoča se na korespondenco slovenskih modernističnih pisateljic Marice Nadlišek Bartol, Zofke Kveder, Marice Strnad in Vide Jeraj, ki so gojile pisemska prijateljstva. Prispevek analizira njihovo korespondenco v kontekstu nove teorije cenzure, da bi odgovoril na vprašanje, ali lahko prehajanje med latinično in cirilično pisavo dojemamo kot obliko samocenzure. Analiza kaže, da so pisateljice v pismih večinoma prehajale iz ene pisave v drugo, ko so pisale o kontroverznih temah partnerskega zakona, ljubezni, materinstva in spolnosti, vendar pri tej praksi niso bile dosledne. Avtor to prehajanje obravnava kot obliko implicitne, produktivne in nedosledne cenzure, ki je kot poseben zgodovinski način pisanja odseval širše družbeno-politične spremembe.
Ključne besede: samocenzura, slovenske modernistične pisateljice, pisemska korespondenca, prehajanje med latinico in cirilico
Objavljeno v RUNG: 01.07.2024; Ogledov: 858; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (882,51 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Kartiranje dekliške spolne želje v prozi Gelč Jontes
Katja Mihurko, 2023, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: študije deklištva, spolna želja, slovenske pisateljice, feministična geografija
Objavljeno v RUNG: 27.06.2024; Ogledov: 800; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
"Nucamo vsaj nekaj žensk, ki se zanimajo za poezijo" : samoreprezentacije avtoric iz obdobja moderne v pismih
Ivana Zajc, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: korespondenca, slovenske pisateljice
Objavljeno v RUNG: 12.04.2024; Ogledov: 1278; Prenosov: 0

5.
Epistolarne intimnosti : razmerja med pisemskim prijateljstvom, ustvarjalno samocenzuro in žensko emancipacijo
Primož Mlačnik, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: korespondenca, slovenske pisateljice
Objavljeno v RUNG: 12.04.2024; Ogledov: 1214; Prenosov: 0

6.
ʺLjubim pisma kakor nekaj živegaʺ : pisemsko omrežje Zofke Kveder
Katja Mihurko, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: korespondenca, slovenske pisateljice
Objavljeno v RUNG: 12.04.2024; Ogledov: 1327; Prenosov: 0

7.
ʺPiši mi, prav srčkano mi piši!ʺ : intimnost v korespondenci Zofke Kveder in Ivanke Anžič Klemenčič
Darko Ilin, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: korespondenca, slovenske pisateljice
Objavljeno v RUNG: 03.04.2024; Ogledov: 1236; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (315,08 KB)

8.
Ljubim lepa pisma : dopisovanja avtoric slovenske moderne
2024, znanstvenokritična izdaja vira

Ključne besede: Slovenske pisateljice
Objavljeno v RUNG: 29.03.2024; Ogledov: 1685; Prenosov: 18
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Ljubim lepa pisma : dopisovanja avtoric slovenske moderne
2024, znanstvenokritična izdaja vira

Ključne besede: Slovenske pisateljice
Objavljeno v RUNG: 29.03.2024; Ogledov: 1290; Prenosov: 0

10.
Lik intelektualke v slovenski književnosti do druge svetovne vojne
Urša Pogačar, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo preučuje literarna besedila slovenskih avtoric in avtorjev, ki na mesto glavnih književnih likov postavljajo žensko, ki ne nastopa več v svoji tradicionalni vlogi (žena/mati/ljubica), temveč predstavlja novo družbeno vlogo (izobraženka/intelektualka). V zadnjem desetletju 19. stoletja in v obdobju do 2. svetovne vojne so slovenske pisateljice v svojih literarnih besedilih predstavile nov književni lik v slovenski literaturi – lik intelektualke. Predstavile so like žensk z intelektualnimi ambicijami, ki si z izobrazbo pridobijo poklic, s katerim vstopijo v javno sfero življenja. Zaposlujejo se na področju šolstva (študentke, učiteljice), umetnosti (pisateljice, glasbenice) in naravoslovja (znanstvenice, inženirke). Znotraj javne sfere se soočajo z različnimi težavami: nezadovoljstvo s poklicem (neenakopravnost, celibat), odpor do domačega okolja (patriarhalna družbena ureditev), finančno pomanjkanje (necenjeno delo), razdvojenost (čustva/razum) in neuresničenost (družina/služba). Nekatere življenje spremenijo s poroko, vendar niso srečne, saj s tem pristanejo na podrejeni položaj znotraj zasebne sfere, manj je takih, ki pod težo življenja resignirajo, zbolijo ali umrejo, največ je tistih intelektualk, ki težkemu življenju in poklicu navkljub zavračajo tradicionalno vlogo ženske v družbi, si želijo enakopravnosti in znotraj težke situacije vztrajajo. Na ta način so slovenske pisateljice opozarjale na neenakovreden položaj žensk v družbi in dokazovale, da je ženski spol enakovreden moškemu ter si zasluži enake temeljne človekove pravice, to so pravica do izobrazbe, zaposlitve, plačila, politične volilne pravice. Opozarjanju na problematiko neenakovrednega položaja žensk v družbi so se pisateljicam v dvajsetih letih 20. stoletja pridružili slovenski pisatelji, tudi v njihovih besedilih se namreč pojavijo glavni ženski književni liki, ki zavzemajo novo družbeno vlogo, čeravno jih je številčno manj kot pri pisateljicah.
Ključne besede: slovenske pisateljice, slovenski pisatelji, Lea Fatur, Marica Nadlišek Bartol, Zofka Kveder, Marija Kmet, Marijana Kokalj Željeznova, Milena Mohorič, Silva Tdina, Stanko Majcen, France Bevk, Ivan Mrak, intelektualka, ženska družbena vloga, enakopravnost
Objavljeno v RUNG: 12.12.2018; Ogledov: 5283; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (682,77 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh