51. |
52. Lik intelektualke v slovenski književnosti do druge svetovne vojneUrša Pogačar, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo preučuje literarna besedila slovenskih avtoric in avtorjev, ki na mesto glavnih književnih likov postavljajo žensko, ki ne nastopa več v svoji tradicionalni vlogi (žena/mati/ljubica), temveč predstavlja novo družbeno vlogo (izobraženka/intelektualka).
V zadnjem desetletju 19. stoletja in v obdobju do 2. svetovne vojne so slovenske pisateljice v svojih literarnih besedilih predstavile nov književni lik v slovenski literaturi – lik intelektualke. Predstavile so like žensk z intelektualnimi ambicijami, ki si z izobrazbo pridobijo poklic, s katerim vstopijo v javno sfero življenja. Zaposlujejo se na področju šolstva (študentke, učiteljice), umetnosti (pisateljice, glasbenice) in naravoslovja (znanstvenice, inženirke). Znotraj javne sfere se soočajo z različnimi težavami: nezadovoljstvo s poklicem (neenakopravnost, celibat), odpor do domačega okolja (patriarhalna družbena ureditev), finančno pomanjkanje (necenjeno delo), razdvojenost (čustva/razum) in neuresničenost (družina/služba). Nekatere življenje spremenijo s poroko, vendar niso srečne, saj s tem pristanejo na podrejeni položaj znotraj zasebne sfere, manj je takih, ki pod težo življenja resignirajo, zbolijo ali umrejo, največ je tistih intelektualk, ki težkemu življenju in poklicu navkljub zavračajo tradicionalno vlogo ženske v družbi, si želijo enakopravnosti in znotraj težke situacije vztrajajo. Na ta način so slovenske pisateljice opozarjale na neenakovreden položaj žensk v družbi in dokazovale, da je ženski spol enakovreden moškemu ter si zasluži enake temeljne človekove pravice, to so pravica do izobrazbe, zaposlitve, plačila, politične volilne pravice. Opozarjanju na problematiko neenakovrednega položaja žensk v družbi so se pisateljicam v dvajsetih letih 20. stoletja pridružili slovenski pisatelji, tudi v njihovih besedilih se namreč pojavijo glavni ženski književni liki, ki zavzemajo novo družbeno vlogo, čeravno jih je številčno manj kot pri pisateljicah.
Ključne besede: slovenske pisateljice, slovenski pisatelji, Lea Fatur, Marica Nadlišek Bartol, Zofka Kveder, Marija Kmet, Marijana Kokalj Željeznova, Milena Mohorič, Silva Tdina, Stanko Majcen, France Bevk, Ivan Mrak, intelektualka, ženska družbena vloga, enakopravnost
Objavljeno v RUNG: 12.12.2018; Ogledov: 4411; Prenosov: 204
 Celotno besedilo (682,77 KB) |
53. Predstavitev projekta veSeLOL branjeBarbara Pregelj, Lara Brankovič, Ana Cukjati, Vanesa Vodovnik, Maja Orel, Barbara Zlobec, prispevek na konferenci brez natisa Opis: V prispevku predstavljamo teoretski in praktično-izvedbeni okvir ter nekatere rezultate projekta veSeLOL branje, predvsem nekaj novejših didaktizacij slovenskih klasičnih besedil, kot so: Tržačan, Na klancu, Martin Krpan, Matkova Tina, Povodni mož, Tantadruj, Gosenica, Dogodek v mestu Gogi, Tilka in Hiša Marije Pomočnice. Didaktizacije so nastale ob uporabi bralnomotivacijskih strategij M. Sarto. Avtorice didaktizacij so uvodoma pregledale, kako navedena besedila obravnava šolska praksa in učbeniki, dodale svoj predlog z uporabo bralnomotivacijske strategije, to pa še nadgradile z dodatnimi aktivnostmi. Pod mentorstvom Barbare Pregelj so jih priravile študentke Univerze v Novi Gorici Ana Cukjati, Lara Brankovič, Vanesa Vodovnik in Maja Orel ter Osimska štipendistka Barbara Zlobec.
Ključne besede: motiviranje za branje, slovenski klasiki, M. Sarto, Univerza v Novi Gorici
Objavljeno v RUNG: 10.04.2018; Ogledov: 4443; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
54. |
55. Pregelj, Bevk, Kosmač, Šorli in Vuga - razlike med literarnozgodovinsko in šolsko kanonizacijoZoran Božič, 2010, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Opis: Prispevek o kanonizaciji petih primorskih književnikov, ki so imeli leta 2010 okrogle obletnice.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenski pisatelji, Primorska, kanonizacija, literarna zgodovina
Objavljeno v RUNG: 05.01.2018; Ogledov: 3587; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
56. |
57. Groteska iz življenja udarnika ali križev pot v dvanajstih slikahZoran Božič, 1987, umetniški sestavek Opis: Satirični prikaz poklicne poti učitelja v letih usmerjenega izobraževanja pred osamosvojitvijo. Ilustracije Oto Jurgec.
Ključne besede: slovenski stripi, groteske, karikature, Oto Jurgec, satira, poklic učitelja, socializem, družbena kritika, pedagoški eros
Objavljeno v RUNG: 20.12.2017; Ogledov: 3952; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
58. Slovenska berila Frana Miklošiča : Od pionirskih začetkov do konkurence Antona JanežičaZoran Božič, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Berila Frana Miklošiča so v petdesetih in šestdesetih letih 19. stoletja, ko se je slovenščina prvič uveljavila kot učni predmet v srednjih šolah, opravljala pionirsko vlogo. Zaradi slabo razvite slovenske literature, zlasti proze, je v berilih veliko število prevodnih besedil in besedil z neleposlovnih področij, predvsem kulturne zgodovine. S stališča didaktike slovenščine se zdi tovrstna usmeritev povsem upravičena, poleg tega pa skozi izbor besedil tudi Miklošič poskuša krepiti slovensko narodno zavest. Pri poeziji daje Miklošič prvenstvo Francetu Prešernu, takrat oboževani Janez Vesel – Koseski pa je zanj obrobni avtor. Z nastankom novih beril Antona Janežiča, ki so bila usmerjena v leposlovje in so temeljila na novih pesnikih in pisateljih iz obdobja med romantiko in realizmom, je bila Miklošičeva pionirska vloga izpolnjena.
Ključne besede: slovenski jezik, didaktika, berila, slovenska književnost, Fran Miklošič, Anton Janežič, Habsburška monarhija, Dunaj, kulturna zgodovina
Objavljeno v RUNG: 18.12.2017; Ogledov: 3526; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
59. |
60. Pregelj, Bevk, Kosmač, Šorli, Vuga in literarni kanon : Okrogle obletnice leta 2010Zoran Božič, 2014, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Pet tolminskih književnikov, ki jim zaradi okroglih obletnic rojstva ali smrti letos posvečamo posebno pozornost, ni mogla prezreti nobena slovenska literarna zgodovina, čeprav so jim sestavljavci podeljevali različen kanonični status. Še večje razlike med njimi se pokažejo pri analizi srednješolskih beril, v katerih se pri izbiri avtorjev in njihovih leposlovnih del poleg literarnozgodovinskih uporabljajo tudi druga, predvsem recepcijska merila.
Ključne besede: slovenski književniki, literarni kanon, Ivan Pregelj, France Bevk, Ljubka Šorli, Ciril Kosmač, Saša Vuga, srednješolska berila, literarna zgodovina
Objavljeno v RUNG: 18.12.2017; Ogledov: 3913; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
