Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analize omrežij v elektronski zbirki Pisma : vidik metapodatkov in semantičnih povezav besedišča
Katja Mihurko, Ivana Zajc, Darko Ilin, Mila Marinković, 2024, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek predstavlja elektronsko zbirko Pisma, procese njenega nastajanja in izzive, s katerimi se je raziskovalna skupina na Raziskovalnem centru za humanistiko Univerze v Novi Gorici soočala pri zbiranju in organiziranju več kot 1.600 pisem iz 19. in 20. stoletja, ki jih zbirka trenutno obsega. Članek izpostavlja vlogo metapodatkov tako za orientiranje po tej zbirki kakor za računalniško podprto oddaljeno branje v literarni vedi nasploh. Sistematična klasifikacija pisem skupaj z obsežnimi metapodatki ponuja številne možnosti raziskovanja. Spletna stran zbirke omogoča iskanje številnih tem pa tudi posameznikov in posameznic ter poljubnih izrazov iz njihovih pisem. Z metodo digitalne analize omrežij, ki je eden od tipov oddaljenega branja zgodovinskih dokumentov, članek prikaže računalniške analize različnih tipov omrežij z vidika povezav med tokovi različnih korespondenc v zbirki. Poleg tega predstavlja tudi z delotokom Clowdflows podprto analizo semantičnih povezav besedišča, povezanega z intimnim čustvom ljubezni v pismih avtoric slovenske moderne.
Ključne besede: slovenski pisatelji, pisemska korespondenca, ljubezen, metapodatki, analiza omrežij, digitalna humanistika
Objavljeno v RUNG: 24.06.2024; Ogledov: 200; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Cankar i(n) mi : mednarodna študentska konferenca in zbornik
Maja Đukanović, Darko Ilin, 2019, recenzija, prikaz knjige, kritika

Ključne besede: ocene in poročila, mednarodne konference, zborniki, slovenski pisatelji, književnost
Objavljeno v RUNG: 06.01.2023; Ogledov: 1149; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Lik intelektualke v slovenski književnosti do druge svetovne vojne
Urša Pogačar, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo preučuje literarna besedila slovenskih avtoric in avtorjev, ki na mesto glavnih književnih likov postavljajo žensko, ki ne nastopa več v svoji tradicionalni vlogi (žena/mati/ljubica), temveč predstavlja novo družbeno vlogo (izobraženka/intelektualka). V zadnjem desetletju 19. stoletja in v obdobju do 2. svetovne vojne so slovenske pisateljice v svojih literarnih besedilih predstavile nov književni lik v slovenski literaturi – lik intelektualke. Predstavile so like žensk z intelektualnimi ambicijami, ki si z izobrazbo pridobijo poklic, s katerim vstopijo v javno sfero življenja. Zaposlujejo se na področju šolstva (študentke, učiteljice), umetnosti (pisateljice, glasbenice) in naravoslovja (znanstvenice, inženirke). Znotraj javne sfere se soočajo z različnimi težavami: nezadovoljstvo s poklicem (neenakopravnost, celibat), odpor do domačega okolja (patriarhalna družbena ureditev), finančno pomanjkanje (necenjeno delo), razdvojenost (čustva/razum) in neuresničenost (družina/služba). Nekatere življenje spremenijo s poroko, vendar niso srečne, saj s tem pristanejo na podrejeni položaj znotraj zasebne sfere, manj je takih, ki pod težo življenja resignirajo, zbolijo ali umrejo, največ je tistih intelektualk, ki težkemu življenju in poklicu navkljub zavračajo tradicionalno vlogo ženske v družbi, si želijo enakopravnosti in znotraj težke situacije vztrajajo. Na ta način so slovenske pisateljice opozarjale na neenakovreden položaj žensk v družbi in dokazovale, da je ženski spol enakovreden moškemu ter si zasluži enake temeljne človekove pravice, to so pravica do izobrazbe, zaposlitve, plačila, politične volilne pravice. Opozarjanju na problematiko neenakovrednega položaja žensk v družbi so se pisateljicam v dvajsetih letih 20. stoletja pridružili slovenski pisatelji, tudi v njihovih besedilih se namreč pojavijo glavni ženski književni liki, ki zavzemajo novo družbeno vlogo, čeravno jih je številčno manj kot pri pisateljicah.
Ključne besede: slovenske pisateljice, slovenski pisatelji, Lea Fatur, Marica Nadlišek Bartol, Zofka Kveder, Marija Kmet, Marijana Kokalj Željeznova, Milena Mohorič, Silva Tdina, Stanko Majcen, France Bevk, Ivan Mrak, intelektualka, ženska družbena vloga, enakopravnost
Objavljeno v RUNG: 12.12.2018; Ogledov: 4671; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (682,77 KB)

4.
Pregelj, Bevk, Kosmač, Šorli in Vuga - razlike med literarnozgodovinsko in šolsko kanonizacijo
Zoran Božič, 2010, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Opis: Prispevek o kanonizaciji petih primorskih književnikov, ki so imeli leta 2010 okrogle obletnice.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenski pisatelji, Primorska, kanonizacija, literarna zgodovina
Objavljeno v RUNG: 05.01.2018; Ogledov: 3820; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Delo Franceta Bevka v luči literarne zgodovine in srednješolskih beril
Zoran Božič, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek predstavlja literarnozgodovinski pogled na vlogo in pomen leposlovnega dela Franceta Bevka in ga primerja z njegovim položajem v srednješolskih berilih. Zaradi vzporejanja z literarnozgodovinsko in šolsko usodo Ivana Preglja in Cirila Kosmača se primerjava osredotoča na obdobje po drugi svetovni vojni. Medtem ko se je Bevkov literarnozgodovinski položaj predvsem zaradi njegove narodnoozaveščevalne vloge v obdobju med dvema vojnama ohranjal, je po osamosvojitvi Slovenije postal obroben srednješolski avtor. Edino besedilo, ki ga (neobvezno) prinašajo sodobna srednješolska berila, je znani Bevkov roman Kaplan Martin Čedermac.
Ključne besede: slovenski pisatelji, literarna zgodovina, srednješolska berila, kanonizacija, recepcija, didaktika
Objavljeno v RUNG: 30.12.2015; Ogledov: 5738; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (347,15 KB)

6.
Alojz Gradnik in Heinrich Mann
Ana Toroš, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek uvodoma začrta recepcijo nemškega pisatelja Heinricha Manna na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja, v nadaljevanju pa se osredotoči na specifično, produktivno recepcijo slovenskega pesnika Alojza Gradnika, ki je opazna v relaciji z romanom Zwischen den Rassen in sonetom Vprašanje.
Ključne besede: slovenska književnost, nemška književnost, nemški pisatelji, literarni vplivi, slovenski pesniki, 20. st.
Objavljeno v RUNG: 15.10.2013; Ogledov: 7251; Prenosov: 71
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh