Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Prispevek predstavlja Prešernovo trpeče življenje in razloge zanj, predvsem pa njegovo kanonsko pot od nesvetniškega življenja do položaja kulturnega svetnika številka ena. Pri tem opozarja na svež pristop Nede Rusjan Bric v dramskem besedilu Dr. Prešeren. Sledijo prikaz cenzure Prešernovih pesmi, njihove moralne spornosti v drugi polovici 19. stoletja, humornega Prešerna in Jenka, ki ni hotel biti Prešeren.
Ključne besede: France Prešeren, kulturni svetnik, kanonizacija, dramatika, Neda Rusjan Bric, Prešernovo gledališče Kranj, Anton Janežič, Krst pri Savici, srednješolska berila, Anton Mahnič, ljubezenske pesmi, Rimski katolik, Sveti Senan, parodija, Simon Jenko, Ognjeplamtič, Nezakonska mati, Prešernov gaj
Objavljeno v RUNG: 05.01.2020; Ogledov: 3779; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Tako kot v slovenskem kulturnem in narodnem življenju nasploh tudi v berilih besedni umetnik z Vrhnike zaseda položaj drugega kulturnega svetnika, takoj za Francetom Prešernom. Čeprav je zapustil Slovencem impozanten literarni opus, zajet v tridesetih knjigah zbranega dela, in je najpomembnejši slovenski pisatelj in še zlasti dramatik, Cankarjeve šolske objave tudi ob letošnji stoti obletnici zaostajajo za Prešernovimi. V prvih desetletjih dvajsetega stoletja so nekateri sestavljavci beril za šolsko rabo prezahtevna besedila krajšali, cenzurirali ali celo potvarjali (npr. Brinarjev poseg v konec črtice Mater je zatajil). Cankarjeva šolska besedila so še vedno presenetljivo aktualna, tako tista pozabljena (npr. črtice Majsko veselje, Istrski osel in Peter Klepec ter kratek roman Nina) kot tista, ki so še vedno prisotna v vseh učnih načrtih (npr. avtobiografski roman Na klancu). Vsekakor nam tematsko, žanrsko in slogovno izjemno pester Cankarjev opus ponuja mnogo možnosti za problemski pristop do leposlovnega besedila. Ob stoti obletnici se pojavljajo tudi nove priredbe (npr. stripovske izdaje cikla črtic Moje življenje, povesti Hlapec Jernej in njegova pravica in drame Hlapci), ki nedvomno utrjujejo Cankarjev kanonski položaj, imajo pa tudi pomanjkljivosti in predvsem ne morejo nadomestiti poglobljenega branja izvirnika.
Ključne besede: Ivan Cankar, slovenska književnost, kulturni svetnik, srednješolska berila, kanonizacija, didaktika, cenzura, problemski pouk, aktualizacija, strip
Objavljeno v RUNG: 26.11.2018; Ogledov: 4430; Prenosov: 126
Celotno besedilo (7,85 MB)

Opis: Pet tolminskih književnikov, ki jim zaradi okroglih obletnic rojstva ali smrti letos posvečamo posebno pozornost, ni mogla prezreti nobena slovenska literarna zgodovina, čeprav so jim sestavljavci podeljevali različen kanonični status. Še večje razlike med njimi se pokažejo pri analizi srednješolskih beril, v katerih se pri izbiri avtorjev in njihovih leposlovnih del poleg literarnozgodovinskih uporabljajo tudi druga, predvsem recepcijska merila.
Ključne besede: slovenski književniki, literarni kanon, Ivan Pregelj, France Bevk, Ljubka Šorli, Ciril Kosmač, Saša Vuga, srednješolska berila, literarna zgodovina
Objavljeno v RUNG: 18.12.2017; Ogledov: 4630; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Članek temelji na številčni raziskavi deleža avtoric v slovenskih srednješolskih berilih od leta 1850 do leta 2000. Najvišji odstotek (okoli 15) so dosegle avtorice v berilih po drugi svetovni vojni in v sodobnih berilih, vendar samo v enem od treh konkurenčnih, ki gre pri izboru avtorjev precej širše od veljavnega učnega načrta. Raziskava je pokazala, da je delež avtoric odvisen od širine pristopa: manj je vključenih vseh avtorjev, manj je možnosti za pojavljanje avtoric. Pri zelo gostem situ nacionalno reprezentativnih književnikov ženski spol sploh ni zastopan. Spol sestavljavca/sestavljavcev berila lahko vpliva na možnosti za pojavljanje avtoric, vendar ne nujno: lahko je sestavljavka berila ženska, pa vanj ni vključena niti ena književnica. Primerjava med berili in literarnozgodovinskimi izbori pokaže, da so avtorice v berilih (zaradi omejenosti obsega, ki ga določajo vključena literarna besedila) manj prisotne, pa tudi izborna merila so lahko drugačna.
Ključne besede: avtorice, slovenska srednješolska berila, literarna zgodovina, kanonizacija, didaktika
Objavljeno v RUNG: 03.04.2017; Ogledov: 5336; Prenosov: 185
Celotno besedilo (994,42 KB)

Opis: Pet tolminskih književnikov, ki smo jim zaradi okroglih obletnic rojstva ali smrti na prelomu desetletja posvečali posebno pozornost, ni mogla prezreti skoraj nobena slovenska literarna zgodovina, čeprav so jim sestavljavci podeljevali različen kanonični status. Še večje razlike med njimi se pokažejo pri analizi srednješolskih beril, v katerih se pri izbiri avtorjev in njihovih leposlovnih del poleg literarnozgodovinskih uporabljajo tudi druga, predvsem recepcijska merila. V slovenskih literarnozgodovinskih priročnikih imajo najvišji kanonični položaj Ivan Pregelj, France Bevk in Ciril Kosmač. Saša Vuga v zadnjih desetletjih opazno pridobiva na pomenu, medtem ko je Ljubka Šorli prejkone obrobna avtorica. V slovenskih srednješolskih berilih test časa daje vedno večjo težo umetniški besedi Kosmača, Bevkova literatura po osamosvojitvi postaja manj pomembna, Vuga pa se zaradi izjemne recepcijske zahtevnosti sploh ni uvrščal v srednješolska berila.
Ključne besede: kanonizacija, literarna zgodovina, srednješolska berila, literarna recepcija
Objavljeno v RUNG: 22.01.2015; Ogledov: 6372; Prenosov: 186
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...