Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kakovost tal v mestnih vrtovih na območju Nove Gorice
Grega Sarka, 2016, diplomsko delo

Opis: Samooskrba s hrano je v zadnjem času zelo pomembna tematika. Ljudje se vse bolj zanimajo za pridelovanje lastne hrane in vrtnarjenje je v Sloveniji zelo razširjeno, tudi v mestnih območjih. Za namene tega diplomskega dela smo vzeli vzorce prsti iz petih točk mestnega območja Nove Gorice in en vzorec izven mestnega območja, ki je služil za primerjavo. V vseh vzorcih smo analizirali teksturo, vlago, organsko snov, pH, prevodnost, zadrževalno kapaciteto vode in vsebnost težkih kovin – železa, kadmija svinca in cinka. Naredili smo še ekotoksikološki test z deževniki. Rezultati kažejo, da nekatere točke, posebej tiste povsem zraven prometnic, niso primerne za gojenje vrtnin, saj so koncentracije težkih kovin presegale mejne vrednosti.
Ključne besede: analiza prsti, kakovost tal, mestni vrtovi, Nova Gorica, težke kovine  
Objavljeno v RUNG: 11.11.2016; Ogledov: 7393; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (2,82 MB)

2.
Vrednotenje naravne aktivnosti acetilholinesteraze in koncentracije metalotioneinov v klapavicah (Mytilus galloprovincialis Lamarck, 1819)
Jan Debenjak, 2015, diplomsko delo

Opis: Škodljive učinke onesnaženja lahko določimo z merjenjem specifičnih odzivov na onesnaženje – z biomarkerji. Izmeril sem aktivnost acetilholinesteraze (odgovor na onesnaženje z organofosfatnimi in karbamatnimi pesticidi) in koncentracije metalotioneinov (odgovor na onesnaženje s težkimi kovinami) v klapavicah, ki so bile nabrane na štirih vzorčnih mestih. Izračunal sem kondicijski in gonadosomatski indeks klapavic ter izmeril okoljske parametre morske vode (temperatura, koncentracija kisika, slanost in pH). Meritve sem opravljal v pomladnem in v jesenskem obdobju leta 2011, da bi ugotovil, ali se vrednosti izmerjenih biomarkerjev razlikujejo med sezonami in med vzorčnimi mesti. Izbrana vzorčna mesta so bila: školjčišče ob Debelem rtiču (vzorčno mesto 00DB), marina v Kopru (vzorčno mesto 00TM) ter školjčišči v Strunjanskem (vzorčno mesto 0024) in Piranskem zalivu (vzorčno mesto 0035). Največjo aktivnost acetilholinesteraze (AChE) sem izmeril v klapavicah iz Strunjanskega zaliva (119 ± 18 μmol min-1 mg-1 v pomladnem vzorčenju in 114 ± 6 μmol min-1 mg-1 v jesenskem vzorčenju) in v klapavicah iz školjčišča ob Debelem rtiču (118 ± 11 μmol min-1 mg-1 v pomladnem vzorčenju in 109 ± 11 μmol min-1 mg-1 v jesenskem vzorčenju). Najnižjo aktivnost AChE sem izmeril v klapavicah z vzorčnega mesta 00TM v Koprskem zalivu: 75 ± 6 μmol min-1 mg-1 v pomladnem vzorčenju in 60 ± 7 μmol min-1 mg-1 v jesenskem vzorčenju. Izmerjena aktivnost AChE v klapavicah z vzorčnega mesta 0035 v Piranskem zalivu je bila 97 ± 12 μmol min-1 mg-1 v pomladnem vzorčenju ter 86 ± 8 μmol min-1 mg-1 v jesenskem vzorčenju. Najvišje koncentracije metalotioneinov (MT) so bile izmerjene v jesenskem vzorčenju, v klapavicah iz vzorčnega mesta 0035 v Piranskem zalivu, in sicer 79 ± 9 µg MT g-1 mokre mase vzorca. Najnižjo vsebnost MT v klapavicah sem izmeril jeseni, v vzorcih iz Koprskega zaliva (vzorčno mesto 00TM): 50 ± 6 µg MT g-1 mokre mase. V jesenskem času so bile koncentracije MT v vzorcih iz Strunjanskega zaliva (vzorčno mesto 0024) 75 ± 7µg MT g-1 mokre mase ter v vzorcih iz školjčišča ob Debelem rtiču (vzorčno mesto 00DB) 67 ± 15 µg MT g-1 mokre mase. Spomladi so bile koncentracije MT med vzorčnimi mesti bolj izenačene: na vzorčnem mestu 00TM je bila koncentracija MT 60 ± 3 µg MT g-1 mokre mase, enako na vzorčnem mestu 0035 v Piranskem zalivu (60 ± 10 µg MT g-1 mokre mase tkiva) ter 65 ± 9 µg MT g-1 mokre mase v vzorcih na vzorčnem mestu 00DB ob Debelem rtiču in 68 ± 10 µg MT g-1 mokre mase v vzorcih na vzorčnem mestu 0024 v Strunjanskem zalivu. Značilno nižjo koncentracijo MT sem izmeril na vzorčnem mestu 00TM v Koprskem zalivu v jesenskem vzorčenju. Razlik v koncentraciji MT med sezonama nisem ugotovil. Sezonskih razlik v aktivnosti AChE med vzorčnimi mesti nisem našel. Ugotovil sem, da je aktivnost AChE v klapavicah z vzorčnega mesta 00TM v Koprskem zalivu in v klapavicah iz Piranskega zaliva (vzorčno mesto 0035), v obeh sezonah značilno nižja, kar kaže na trajno izpostavljenost višjim koncentracijam onesnaževal, ki zavirajo AChE v primerjavi s preostalimi vzorčnimi mesti.
Ključne besede: Mytilus galloprovincialis, acetilholinesteraza, metalotioneini, težke kovine, organofosfatni pesticidi
Objavljeno v RUNG: 01.09.2015; Ogledov: 7364; Prenosov: 315
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

3.
4.
Onesnaženost rovov v Postojnski jami s prašnimi delci
Aleksandra Jovičić, 2011, diplomsko delo

Ključne besede: Postojnska jama, jamski turizem, prašni delci, usedline, mikroklima, težke kovine, diplomske naloge
Objavljeno v RUNG: 15.10.2013; Ogledov: 6317; Prenosov: 470
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
6.
Negotovosti in tolmačenje meritev kakovosti rečnih sedimentov
Urška Česnik, 2011, diplomsko delo

Ključne besede: težke kovine, kadmij, rečni sedimenti, spektrometrija, meritve, diplomske naloge
Objavljeno v RUNG: 15.10.2013; Ogledov: 6060; Prenosov: 472
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh