Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 32
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Avantgarde Art and Theory: Liminality and Transgression
Kristina Pranjić, prispevek na konferenci brez natisa

Ključne besede: Center-periferija, dekolonializem, liminalnost, meja, avantgardna umetnost in literatura, teorija avantgarde
Objavljeno v RUNG: 19.12.2022; Ogledov: 1193; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Hitrost vračanja snovi pri relativističnih plimskih raztrganjih zvezd
Taj Jankovič, Andreja Gomboc, 2022, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Opis: hole - SMBH) s svojo plimsko silo raztrga zvezdo. Trenutno je z opazovanji odkritih ≈ 10 novih dogodkov na leto, a priˇcakujemo, da se bo s pregledom neba LSST na observatoriju Vere Rubin ˇstevilo poveˇcalo na ≈ 1000/leto. Teoretiˇcno TDE modeliramo s programom Phantom v sploˇsno-relativistiˇcnem in Newtonovem opisu gravitacijskega polja SMBH. Zvezde, ki so postavljene na paraboliˇcne orbite z razliˇcnimi parametri β (z razliˇcnimi razdaljami pericentra), ustvarimo s programom za razvoj zvezd MESA in imajo realistiˇcne profile gostote. Preuˇcujemo hitrost vraˇcanja snovi M˙ , koliˇcino, ki je pogosto tesno povezana s svetlobno krivuljo TDE. Posebnost naˇse raziskave je, da obravnavamo raztrganja zvezd z realistiˇcnim opisom profila gostote in izraˇcunamo M˙ v sploˇsno-relativistiˇcnem gravitacijskem polju vrteˇce-se SMBH. Izraˇcunamo odvisnost M˙ od β, mase in starosti zvezd ter rezultate primerjamo s prejˇsnjimi raziskavami. Prav tako karakteriziramo razlike, do katerih pride zaradi razliˇcnega opisa gravitacijskega polja, in vpliv vrtenja SMBH.
Ključne besede: plimska raztrganja zvezd, Splošna teorija relativnosti, črne luknje
Objavljeno v RUNG: 16.11.2022; Ogledov: 1332; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Politični film : diplomsko delo
Benjamin Friškovec, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava nekaj ključnih vprašanja političnega filma, katerega prav tako definira ter kontekstualizira. Na začetku se posvetimo tipologiji političnega, ki presega zgolj obravnavanje vladajočega razreda, politikov kot oseb in izvajanje oblasti. Razločevanje med zgoraj opisanim in sfero skupnih zadev, ki se dotikajo naših življenj na vseh nivojih povežemo s filmom in za boljše razumevanje razširimo s temami, kot so žanr, teorija avtorstva, metode potujitve in realizem. Vsi ti dejavniki namreč vplivajo na definicijo političnega filma. Ključen faktor političnega filma je lahko prav produkcija filma, in sicer z rušenjem tradicionalnih hierarhij v procesu zasnove in produkcije filma. Prav politika je tisto, kar neposredno vpliva na naša življenja. Če film prikazuje perspektivo upornikov in ljudi, ki sicer ne bi imeli besede, če daje gledalcu možnost kritičnega razmišljanja o subjektu, temi ali sistemu in če je realističen, govorimo o političnem filmu. Za lažje razumevanje politične filme različnih klasifikacij razporedimo v kategorije in v nadaljevanju tudi razložimo, kako se tema povezuje s praktičnim delom diplomske naloge, ki ga predstavlja diplomski film z naslovom Ni vsak dan nedelja.
Ključne besede: politični film, žanrski film, avtorski film, teorija avtorstva, francoski novi val, realizem, diplomske naloge
Objavljeno v RUNG: 08.08.2022; Ogledov: 1846; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Literarno delo in njegov (implicitni) avtor : Vidika literarne vede in šolske prakse
Ivana Zajc, 2016, magistrsko delo

Opis: Vlogo avtorja v literarnem delu najprej preverimo preko kontroverznega koncepta implicitni avtor, pri katerem najprej pokažemo njegovo genezo. Magistrsko delo vsebuje izvirno sintezo rekonceptualizacij implicitnega avtorja, ki je vsebinsko razvrščena glede na osnovne kazalnike: povezava z empiričnim avtorjem in antropomorfnost ter trije vidiki opredeljevanja: vidik literarne produkcije, vidik literarne recepcije, vidik literarnega dela kot fenomena. Ta razdelitev je nastala preko vsebinske analize večine sodobnih in izbranih ključnih starejših razprav na to temo. Sinteza omogoča, da razkrijemo osrednje anomalije teorij, med temi problematično težnjo k simultanemu definiranju vloge avtorja v literarnem delu za vse procese, ki so povezani s književnostjo, hkrati. Posebej izpostavimo tiste teorije, ki koncept opredeljujejo z vidika literarnega bralca: gre za bralčev konstrukt, ki nastane preko znotrajbesedilnih lastnosti in poznavanja zunajbesedilnih dejstev o empiričnem avtorju ter širših kontekstov nastanka literarnega dela, pa tudi kasnejše recepcije literarnega dela. Tako opredeljen koncept je temelj za razpravo o vlogi dejstev o empiričnem avtorju v šolski praksi, pri čemer temeljimo na pouku slovenščine na gimnazijah. Za integriranje znanja o zunajliterarnih kontekstih v znanje o samem literarnem delu je ključno kognitivno branje. Omogoča namreč povezovanje literarnega dela v širše (kulturno-, duhovnozgodovinske in druge) kontekste. Kognitivna naratologija opaža, da bralci besedilno strukturo pripišejo določenemu delovalniku, empirična raziskava literarnega branja z vidika predstav o literarnem avtorju pa kaže, da emotivnih spodbud pri bralcu ne sproža le vsebina literarnega dela, pač pa tudi poznavanje dejstev o implicitnem avtorju. Na temelju sistemske književnodidaktične paradigme z elementi recepcijske zagovarjamo, da temelji spoznavanje avtorja na teh osnovah. Učenčevo zanje o literarnem avtorju ne sme biti ločeno od drugih kontekstualnih elementov produkcije in kasnejše recepcije književnosti. Med temi elementi književnega znanja naj bodo vzročno-posledične in logične povezave, ki jih zagotavlja znanje z(a) razumevanje(m). Dosežemo ga s poukom, kjer je na prvem mestu komunikacija s književnostjo in v katerem usvajanje znanja poteka dejavno % problemsko. Dokument Evropski literarni okvir za učitelje v srednjih šolah (2012) pri spoznavanju sistema književnosti izhaja iz učenčevega zanimanja za literarnega avtorja. Literarna zmožnost, ki jo določa, je tesno speta s književnim znanjem, ki empiričnega avtorja locira v kompleks okoliščin, ki določajo produkcijo in kasnejšo recepcijo literarnega dela. Višje stopnje literarne zmožnosti terjajo problemske obravnave zunajbesedilnih dejstev o literarnem delu, v tesni navezavi s slednjim.
Ključne besede: literarna teorija, implicitni avtor, nakazani avtor, empirični avtor, didaktika književnosti, knjižna vzgoja, kognitivno branje, problemski pouk, magistrsko delo, bolonjski magisteriji
Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 1821; Prenosov: 0

5.
Implicitni avtor : raba v slovenski literarni vedi, nove opredelitve in problematična mesta
Ivana Zajc, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Implicitni avtor zaradi različnih opredelitev ni enoten koncept. Članek predstavi in problematizira implicitnega avtorja, kot ga je oblikoval Wayne C. Booth, in preveri njegovo rabo v slovenskem prostoru. Prispevek vsebuje izvirno sintezo teorij implicitnega avtorja s poudarkom na opredelitvah, ki so nastale v 21. stoletju, in ključnih starejših. Izpostavi temeljne razlike med različnimi tipi teorij, pri posameznih tipih obravnavanega koncepta izpostavi problematična mesta in osvetli razumevanje implicitnega avtorja kot bralčevega konstrukta, ki se kaže kot najbolj utemeljeno in prevladuje v sodobnih razpravah.
Ključne besede: literarna teorija, literarna veda, implicitni avtor, nakazani avtor, naratologija
Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 1705; Prenosov: 0

6.
Svetovna slovenska mladinska književnost
Barbara Pregelj, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku o prevodu razmišljam kot enem temeljnih elementov globalizacije in svetovnega knjižnega trga (Villa) in predstavljam podatke o prevodih slovenskih mladinskih avtorjev v tuje jezike, ki jih zajemam iz različnih virov: Cobissa, Baze prevodov Javne agencije za knjigo, Trubarjevega sklada pri Društvu slovenskih pisateljev, Centra za slovensko književnost, ki jih dopolnjujem s podatki slovenskih založb. Pri njihovi organizaciji in predstavitvi upoštevam spoznanja polisitemske teorije, predvsem teh, ki se najbolj neposredno tičejo prevajanja (Even-Zohar, Shavit, Dović). V tem kontekstu me zanima tudi primerjava med prevodi slovenskih avtorjev v periferne, centralne, supercentralne jezike ter hipercentralni jezik (De Swan), pa tudi število prevodov mladinske književnosti v primerjavi s prevodi nemladinskih besedil. Kolikor bo mogoče bom opozorila tudi na morebitne izpričane odmeve v tuje jezike prevedenih slovenskih avtorjev.
Ključne besede: prevajanje, slovenska literatura, recepcija, sistemska teorija
Objavljeno v RUNG: 19.01.2021; Ogledov: 2566; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
PIXXELPOINT20: PREVERJENA RESNIČNOST / CHECKED REALITY : SODOBNA UMETNOST
Abrahamsberg Aljoša, radijska ali televizijska oddaja, podkast, intervju, novinarska konferenca

Opis: V intervjuju s kuratorjem festivala sodobnih umetniških praks PIxxelpoint 2019 so prikazana tudi ključna dela in procesi te jubilejne , dvajsete festivalske edicije. Dolžina, 11 minut, 47 sekund. Produkcija RX:TX, GO TV, Abrahamsbergs. Serija: SODOBNA UMETNOST.
Ključne besede: pixxelpoint, festival, sodobna, medijska, umetnost, intermedijski, teorija, kritika
Objavljeno v RUNG: 12.10.2020; Ogledov: 2675; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
9.
Vprašanje realizma
Aleš Vaupotič, 2019, znanstvena monografija

Opis: Z nalogo pokazati, da je realistični diskurz aktualen mišljenjski model tudi v današnjem času, besedilo sledi krožni poti, ki jo predstavlja diagram treh tem iz izhodiščnega raziskovalnega vprašanja po današnji aktualnosti realističnega diskurza v luči literarnega realizma in novomedijske umetnosti. Prvi del razprave pregleda področje raziskav literarnega realizma, kot ga stroka razume v historičnem smislu za literarne pojave po letu 1830. Na kritičen način so predstavljene osrednje razlage realizma v literaturi. Izhodišče realističnega diskurza je kriza dejanskosti. Drugi del besedila osvetli problematiko sodobne umetniške ustvarjalnosti na prelomu 20. v 21. stoletje na področju novomedijske umetnosti. Tretji del razprave išče stične točke med literarnozgodovinskimi raziskavami in teoretskimi ter poetološkimi modeli sodobne umetnosti. Pristop, ki združuje na videz zelo različne pojave – literaturo in (praviloma računalniško podprte) nove medije – je v raziskovanju literarnega realizma novost. Prek prizem literarnega realizma in novomedijske umetnosti raziskava poišče rezultat, razlago realizma. Preprostega odgovora glede aktualnosti, npr. zgolj literarnega realizma v 21. stoletju, besedilo pravzaprav ne ponuja, skonstruira pa uporaben realistični način mišljenja sveta, v katerem živimo.
Ključne besede: realizem, literarni realizem, novi mediji, elektronski mediji, intermedijska umetnost, umetnost in znanost, teorija arhiva, pragmatizem, pragmaticizem, Hans Vilmar Geppert
Objavljeno v RUNG: 12.04.2019; Ogledov: 3788; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Nepostojano ili nepostojeće?: Generativni pristup nepostojanom a u srpskohrvatskom.
Marko Simonović, 2016, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: napostojano a teorija optimalnosti leksički konzervatizam tuđice
Objavljeno v RUNG: 07.02.2018; Ogledov: 3223; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh