Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Preobrazba celovitega upravljanja poslovnih procesov z modelom EFQM
Drago Papler, 2022, strokovni članek

Ključne besede: poslovna odličnost, procesi, upravljanje, kakovost, samoocenitev, organizacija, modeli, orodja, znanje, preobrazba, trajnost
Objavljeno v RUNG: 25.09.2024; Ogledov: 590; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Preobrazba celovitega upravljanja poslovnih procesov z modelom EFQM
Drago Papler, 2022, strokovni članek

Ključne besede: poslovna odličnost, upravljanje, kakovost, trajnost
Objavljeno v RUNG: 25.09.2024; Ogledov: 356; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Za trajnostni sistem zmanjšati ekološki odtis
Drago Papler, 2022, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: ekološki odtis, trajnost, električna energija
Objavljeno v RUNG: 24.09.2024; Ogledov: 355; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Center zelenih tehnologij
Matjaž Valant, 2022, strokovni članek

Ključne besede: trajnost, zelene tehnologije, razogljičenje
Objavljeno v RUNG: 23.03.2022; Ogledov: 2832; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Model prehoda v trajnostno krožno ekonomijo v občini Kočevje
Valter Pisk, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljen model prehoda v trajnostno krožno ekonomijo v občini Kočevje kot podlaga za izboljšanje gospodarskih in socialnih razmer v občini. Koncept krožnega gospodarstva temelji na načelu identifikacije in čim večjega izkoriščanja lokalnih potencialov ter dviga dodane vrednosti v lokalnem okolju z vsemi multiplikativnimi učinki, ki pri tem nastanejo. Največji razvojni potencial občine Kočevje predstavlja gozd, ki še ni izkoriščen v zadostni meri. Koncept temelji na izhodišču, da z območja občine ne odide noben hlod neobdelan in da se lesna biomasa izkoristi v največji možni meri. To vključuje celovito, trajnostno gospodarjenje z gozdom, sečnjo in spravilo hlodov ter pripravo lesa za proizvode z višjo dodano vrednostjo ob istočasni izrabi manjvrednega lesa in ostankov za proizvodnjo električne in toplotne energije. Celovitost trajnostne verige lesa zahteva vključitev socialnega podjetništva, izobraževanje kadrov, dodatno usposabljanje zaposlenih in ohranjanje obstoječih oziroma ustvarjanje novih zelenih delovnih mest. Osrednji del modela predstavlja postavitev centra predelave lesa za celovito ravnanje z lesno biomaso. Krožni proizvodni proces, začet z zbiranjem lesne biomase z vsemi elementi, se nadaljuje z žagalno linijo za proizvodnjo žaganega lesa in se sklene s sušilnicami, ki deskam povišajo dodano vrednost, ter kogeneracijskim sistemom s procesom uplinjanja lesne biomase za proizvodnjo električne in toplotne energije kot sekundarnih produktov. Učinki modela so prikazani v kontekstu ekonomskega, socialnega in okoljskega vidika. Nedvomne okoljske učinke predlaganega modela dopolnjujeta oceni o več kot 4 milijonih EUR dobička in 45 novih zelenih delovnih mestih v prvih 15 letih obratovanja. Predlagani koncept je primer racionalne implementacije dolgoročne razvojne strategije Slovenije in ponuja priložnost za razvoj lokalnih skupnosti, oživitev lesnopredelovalne industrije in dvig konkurenčnosti gospodarstva v Sloveniji.
Ključne besede: energija, kogeneracija, krožna ekonomija, lesna biomasa, lokalna skupnost, potencial, trajnost
Objavljeno v RUNG: 12.05.2016; Ogledov: 8920; Prenosov: 358
.pdf Celotno besedilo (3,52 MB)

6.
7.
What have we learned about social learning in ecological economics?
Romina Rodela, Bernd Siebenhuener, 2012, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: ekologija, ekonomija, upravljanje z naravnimi viri, trajnost, okoljska ekonomija
Objavljeno v RUNG: 25.04.2014; Ogledov: 6466; Prenosov: 36
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh