Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Dolenčev zbornik 2025 : o Muzeju prevozništva in tovorništva ter (pra)zgodovini kraške kulturne krajine
Anu Kahuna, 2025, strokovna monografija

Opis: Prvi vsebinski del zbornika se nanaša na projekt Muzej tovorništva in prevozništva, v katerem avtor in avtorice prispevkov spregovorijo o procesu pridobivanja sredstev, o izvedbi dosedanjega dela, utemeljujejo vizijo obnove mitnice ter pojasnijo vsebinski oris muzejske postavitve. V drugem delu zbornika avtorji in avtorice predstavijo svoje raziskave vezane na arheološko preteklost Tabora pri Vrabčah, jamski turizem skozi čas, kraško zidovje v okolici Rodika in na družbeno vlogo ohranjanja suhih zidov in kulturne krajine.
Ključne besede: Senožeče, Muzej tovorništva in prevozništva, Kras, kulturna krajina, suhi zid, zgodovina, arheologija, jamski turizem, Divača
Objavljeno v RUNG: 14.04.2025; Ogledov: 300; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Kulturna kraška krajina : od arheoloških ostankov, preko suhih zidov v notranjost jam
Nikita Peresin Meden, 2025, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: Kras, suhi zid, arheologija, zgodovina, jamski turizem, Senožeče, Divača
Objavljeno v RUNG: 14.04.2025; Ogledov: 293; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
4.
5.
Trajnostni kulturni turizem je prepoznavna blagovna znamka destinacije Žirovnica
Drago Papler, 2023, strokovni članek

Ključne besede: trajnostni turizem, kulturna dediščina, turistična ponudba, dejavniki razvoja
Objavljeno v RUNG: 04.01.2024; Ogledov: 2024; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
7.
Digitalizacija trajnostnega turizma v Občini Brda
Robert Feri, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je analiza stanja digitalizacije v Občini Brda, s posebnim poudarkom na področju turizma, ki se v zadnjem desetletju preveša v glavno gospodarsko panogo. Poleg analize na nivoju občine smo se posebej osredotočili na Krajevno skupnost Medana, ki predstavlja največjo koncentracijo turističnih akterjev - vinarjev zasebnikov, restavracij, prenočitvenih kapacitet in ostalih ponudnikov v občini. Izsledki analize kažejo določena vlaganja občine v osnovno infrastrukturo, predvsem pa veliko specializacijo zasebne ponudbe in značilnosti kopiranja poslovnih modelov, poleg koncentracije restavracij in vinarjev z degustacijskimi in prodajnimi prostori, tudi povečevanje števila nastanitev višjega cenovnega razreda s kapacitetami sprejema do dveh družin. Zaznali smo pomanjkljivosti pri digitalnih rešitvah, kot so alternativni rezervacijski sistemi, prehodov iz fizičnega sveta v virtualnega prek QR-kod, spletnih strani in namenskih aplikacij za mobilne naprave z dostopom do podatkov, segmentiranih glede na zanimanja uporabnikov. Novoustanovljeni zavod za razvoj podeželja BUINC bo naslavljal razvoj krajevne skupnosti Medana, v tem delu predlagamo 23 projektov, ki jih bo mogoče tudi s pomočjo nepovratnih sredstev v programskem obdobju 2022 - 2027 realizirati in na ta način skrajšati dobavne verige, povečati lokalno zaposlenost, znižati negativne vplive na okolje, povečati kvaliteto bivanja lokalnega prebivalstva. Vpliv predlaganih projektov v KS Medana je ocenjen na 50-60 % znižanje stroškov za električno energijo pristopnikov k projektu samooskrbne skupnosti, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, 20 % povečanje števila gostov in do deset dodatnih neposrednih delovnih mest vezanih na turizem z neposrednim in posrednim učinkom na občinski proračun.
Ključne besede: Goriška brda, digitalizacija, zeleni prehod, pametne vasi, trajnostni turizem, razvoj
Objavljeno v RUNG: 30.09.2022; Ogledov: 3821; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (70,85 MB)

8.
Analiza vinskega turizma kot priložnost za vinarje vinorodnega okoliša slovenska Istra : diplomsko delo
Matej Zaro, 2021, diplomsko delo

Opis: Vinski turizem je hitro rastoča ekonomska panoga, ki bi jo glede na geografske danosti slovenske regije in kakovost pridelanega vina bilo vredno ne samo izkoristiti, temveč tudi poglobiti. V diplomski nalogi predstavljamo in preučujemo vinarstvo ter vinogradništvo v povezavi s turizmom v Sloveniji, s poudarkom na okolišu slovenska Istra. Pod drobnogled vzamemo konzorcij Vin Istre in društvo Vinol, kjer izpostavljamo tako dobre prakse, kakor pomankljivosti. Osredotočimo se na vinske festivale, njihov pomen, s poudarkom na festival maceriranih belih vin Orange Wine Festival Izola. Dotaknemo se tudi svetovnih trendov vinske panoge ter kakšen je bil vpliv pandemije Covid-19 na vinski turizem. V diplomski nalogi predstavljamo podjetje Vina Zaro, njegove začetke in možnosti razvoja za prihodnost. Rdeča nit diplomske naloge je iskanje že delujočih dobrih praks in trendov, ki bodo pripomogle k spremembi odnosa do vinskega turizma in odkrivanju novih aktivnosti za razvoj le-tega. Zavedamo se potrebe po mednarodnosti in zgledovanju po tujih uveljavljenih praksah, vendar prepoznamo jedro razvoja tudi v odnosu do mednarodnih potrošnikov, v lokalnih sortah grozdja, reinterpretaciji tradicionalnih pridelovalnih tehnikah, vrednotenju lastne kulturne dediščine, razširitvi ekološke pridelave in spodbujanju interakcije med različni turističnimi panogami.
Ključne besede: diplomske naloge, vinski turizem, slovenska Istra, vinski festivali, blagovne znamke, Slovenija, vinarstvo Zaro, udomačene sorte
Objavljeno v RUNG: 07.10.2021; Ogledov: 3915; Prenosov: 170
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Spodbujanje razvoja turističnih dejavnosti v Občini Vipava : Projekt 1
Lucija Rutar, 2021, raz. nal. na višji ali visoki šoli

Ključne besede: turizem, lokalni ponudniki, lokalno prebivalstvo, Zavod za turizem, lokalna skupnost, komunikacija, razvoj, promocija
Objavljeno v RUNG: 07.09.2021; Ogledov: 3547; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Propadanje obsoškega podeželja: študija primera - Avče
Zoran Božič, 2019, strokovni članek

Opis: Prispevek obravnava demografsko problematiko srednje Soške doline, Kanalskega Kolovrata in Banjšic, in sicer s poudarkom na stoletnem nazadovanju vasi Avče, v obdobju od Avstro-Ogrske monarhije do samostojne Slovenije.
Ključne besede: demografija, podeželje, Soška dolina, Kanalski Kolovrat, Banjšice, Avstro-Ogrska monarhija, Kraljevina Italija, SFRJ, Republika Slovenija, bohinjska železnica, prva svetovna vojna, turizem, sadjarstvo, cementarna, sosežigalnica, Občina Kanal ob Soči, Avče
Objavljeno v RUNG: 13.12.2019; Ogledov: 4636; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh