1. |
2. |
3. |
4. |
5. GO!BORDELESS in academia and beyond: a crossborder region between Slovenia and Italy, an academic destination par excellence and a European Capital of Culture 2025 : predavanje v sklopu Erasmus+ akademske izmenjave na Josai University Saitama, Japonska, 15. 6. 2023Peter Purg, Kristina Pranjić, 2023, predavanje na tuji univerzi Opis: Predavanje v sklopu Erasmus+ akademske izmenjave na Josai University Saitama, Japonska.
Ključne besede: Čezmejnost, Goriška regija, Univerza v Novi Gorici, sodelovanje med Slovenijo in Japonsko, GO!Borderless, EPK 2025 Gorizia-Nova Gorica.
Objavljeno v RUNG: 04.07.2023; Ogledov: 1751; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. |
8. |
9. "O, Trst, ti moja večna bolečina ---" : dr. Ano Toroš zanima, kakšni smo mi v književnosti Drugega in kakšni so Drugi v naši književnosti2022, intervju Ključne besede: Fakulteta za humanistiko Univerza Nova Gorica, literarna imagologija, slovensko-italijanski literarni stiki, Trst (literarni motiv), čezmejni prostor, EPK 2025, literatura obmejnih prostorov, manjšinska književnost, čezmejna didaktika, primerjalna književnost
Objavljeno v RUNG: 14.03.2022; Ogledov: 2442; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Priložnosti znanstvenic za akademsko kariero na Univerzi v Ljubljani med obema svetovnima vojnamaŽeljko Oset, prispevek na konferenci brez natisa Opis: Po prevratu in ustanovitvi jugoslovanske države (Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev) je bila ustanovljena Univerza v Ljubljani. Sprejeti so bili strogi habilitacijski pogoji, tako so osrčje nastajajoče akademske skupnosti predstavljali profesorji s habilitacijami avstrijskih univerz. Od ustanovitve univerze je bil študij dovoljen vsem kandidatom z opravljeno maturo, še celo več: ljubljanska univerza je kot svojo prvo doktorantko promovirala Ano Mayer Kansky, sicer tudi asistentko kemijskega inštituta. Mayer Kansky ni uspelo pridobiti habilitacije, je pa to uspelo štirim drugim znanstvenicam. Referat obravnava sistemske omejitve in ovire za znanstvenice na poti do habilitacije na ljubljanski univerzi v obdobju med obema svetovnima vojnama. Odgovarja tudi na vprašanje, ali – oziroma v kakšnem obsegu – je druga svetovna vojna prelomnica pri uveljavljanju znanstvenic v slovenski akademski sferi.
Ključne besede: Branislava Sušnik, Univerza v Ljubljani, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, "stekleni strop", samoupravljanje
Objavljeno v RUNG: 21.06.2021; Ogledov: 2757; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
