11. |
12. Teorija jezika skozi prizmo usvajanja nejezikovnih prvin – pilotna študijaTjaša Popović, 2017, diplomsko delo Opis: V središču diplomske naloge je možnost, da bi lahko temelje za univerzalno hierarhijo funkcijskih projekcij, ki jo opazujemo v jeziku, iskali v splošni kogniciji (Žaucer 2015). Če taki temelji obstajajo, lahko pričakujemo, da obstaja tudi povezava med vrstnim redom funkcijskih projekcij, v katerih se v samostalniški zvezi pojavljajo pridevniki, in vrstnim redom usvajanja konceptov, ki jih pridevniki v ustrezni funkcijski projekciji izražajo. Na podlagi preteklih raziskav (Radford 1996) pričakujemo, da bodo otroci koncepte, ki so v hierarhiji postavljeni nižje, usvojili prej in tiste, ki so višje, kasneje. V diplomskem delu so zato predstavljene kartografske raziskave, ki kažejo, da obstaja v samostalniški zvezi univerzalna hierarhija pridevnikov. Sledeč Scottu (2002)preverjamo, ali slovenščina potrjuje univerzalno hierarhijo, ki je bila predlagana predvsem na podlagi angleščine. Pri tem je posebna pozornost posvečena pridevnikom, ki poimenujejo velikost, obliko in barvo. Sklenemo, potrjujoč Scottove (2002) trditve, da si ti sledijo v zaporedju velikost → oblika → barva. V nadaljevanju so predstavljeni rezultati pilotne študije, s pomočjo katere smo pri otrocih preverjali razumevanje konceptov velikosti, oblike in barve. Na podlagi dobljenih rezultatov ne moremo sklepati o vrstnem redu usvajanja konceptov velikosti, oblike in barve, saj se je pokazalo, da so otroci, ki so nalogo razumeli, že usvojili vse tri raziskovane koncepte.
Ključne besede: Univerzalna hierarhija funkcijskih projekcij, pridevniki, samostalniška zveza, usvajanje jezika, koncepti, velikost, oblika, barva.
Objavljeno v RUNG: 25.05.2017; Ogledov: 5927; Prenosov: 282
 Celotno besedilo (1,02 MB) |
13. Does Grammatical Structure Accelerate Number Word Learning? Evidence from Learners of Dual and Non-Dual Dialects of SlovenianFranc Marušič, Rok Žaucer, Vesna Plesničar, Tina Razboršek, Jessica Sullivan, David Barner, 2016, izvirni znanstveni članek Opis: How does linguistic structure affect children’s acquisition of early number word meanings? Previous studies have tested this question by comparing how children learning languages with different grammatical representations of number learn the meanings of labels for small numbers, like 1, 2, and 3. For example, children who acquire a language with singular-plural marking, like English, are faster to learn the word for 1 than children learning a language that lacks the singular-plural distinction, perhaps because the word for 1 is always used in singular contexts, highlighting its meaning. These studies are problematic, however, because reported differences in number word learning may be due to unmeasured cross-cultural differences rather than specific linguistic differences. To address this problem, we investigated number word learning in four groups of children from a single culture who spoke different dialects of the same language that differed chiefly with respect to how they grammatically mark number. We found that learning a dialect which features “dual” morphology (marking of pairs) accelerated children’s acquisition of the number word two relative to learning a “non-dual” dialect of the same language.
Ključne besede: števila, številke, slovnično število, dvojina, narečja, usvajanje, učenje, slovenščina, angleščina, numbers, grammatical number, dual, dialects, acquisition, learning, Slovenian, English
Objavljeno v RUNG: 10.08.2016; Ogledov: 4977; Prenosov: 242
Celotno besedilo (1,38 MB) |
14. Težave z besednim redom – prispevek k tipologiji napak pri usvajanju slovenščine kot drugega jezika na osnovnošolski stopnjiAnja Batič, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi se posvečam učenju in usvajanju slovenščine kot drugega jezika ter napakam v besednem redu, ki pri tem procesu nastajajo. Otroci, ki se preselijo v Slovenijo, se morajo brez posebnih uvajalnih jezikovnih tečajev takoj vključiti v osnovnošolsko izobraževanje. Novo okolje, nova šola in novi sošolci predstavljajo veliko spremembo za vsakogar, poleg tega pa so otroci izpostavljeni tudi novemu jeziku, ki ga v večini primerov ne znajo. V šolskem letu 2013/2014 sem sodelovala z OŠ Šturje in petim učencem pomagala z dodatnimi urami slovenščine. V tem obdobju sem zbrala besednoredne napake, ki so nastale pri reševanju delovnih listov in ustnem odgovarjanju na zastavljena vprašanja. Napake sem razvrstila in poskušala poiskati njihov izvor. Osredotočila sem se na možnost negativnega jezikovnega prenosa iz njihovega prvega jezika – bosanščine – v novi jezik – slovenščino.
Ključne besede: Besedni red, usvajanje jezika, učenje jezika, bosanski jezik, slovenski jezik, priseljenci
Objavljeno v RUNG: 23.09.2015; Ogledov: 5462; Prenosov: 268
Celotno besedilo (521,23 KB) |
15. |
