1. |
2. Razvoj slovničnih in kognitivnih zmožnosti večjezičnih otrok v primerjavi z enojezičnimi : magistrsko deloFranc Vaupotič, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na primerjavo med enojezičnimi in dvojezičnimi otroki, ne da bi se ozirali na njihovo jezikovno zmožnost in delovni spomin. Predstavljam rezultate eksperimentalne študije, ki obsega dve vrsti testov. Glavni cilj raziskave je odgovoriti na vprašanje, ali obstaja povezava med jezikovnim razvojem in delovnim spominom ter ovrednotiti vlogo dvojezičnosti v tem kontekstu. Zanima me, ali obstaja razlika v slovničnih in kognitivnih sposobnostih med enojezičnimi govorci slovenskega in zgodnje slovensko-italijanskega dvojezičnega jezika. V eksperimentu so sodelovali otroci, stari 10, 12 in 14 let. V tem delu sem sledil modelu preučevanja dvojezičnega razvoja otrok, uporabljenega v štirih študijah: Bialystok in drugi (2010), ki primerjajo besedišče večjezičnih govorcev z enojezičnimi; Stateva in drugi (2021), ki preiskujejo vpliv dvojezičnosti na pragmatične sposobnosti; Antonio in Katzos (2017), ki raziskujeta potencialni vpliv večjezičnosti na razumevanje posledic ter Stepanov in drugi (2020), ki proučujejo vpliv dvojezičnosti na delovni spomin. Rezultati dela kljub nekaterim dvomom kažejo številne prednosti večjezičnosti. Ključne besede: večjezičnost, enojezičnost, usvajanje jezika, pragmatika Objavljeno v RUNG: 19.10.2021; Ogledov: 3540; Prenosov: 111 Povezava na celotno besedilo Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. Dileme pri usvajanju pomožnih glagolov v italijanščini s strani slovenskih govorcevLionella Costantini, 2019, diplomsko delo Opis: Tema diplomske naloge so pomožni glagoli v italijanščini in v slovenščini, izvedena je bila eksperimentalna študija. Glavni cilj raziskave je bil pojasniti, ali imajo Slovenci dileme z izbiro pomožnih glagolov v italijanščini glede na to, da sta v italijanščini dva t.j. essere in avere, v slovenščini pa le eden, t.j. glagol biti. Kot izhodišče sem uporabila študijo Antonelle Sorace (1992). Za raziskavo je bila uporabljena metodologija vprašalnika z likertovo lestvico. S c-testom pa sem ugotovila nivo znanja italijanskih in slovenskih učencev iz srednjih šol. Analiza pridobljenih rezultatov je pokazala, da drži, kar smo predvidevali. Govorci slovenščine raje izberejo stavke s pomožnim glagolom essere, ker ga v slovenščini poznajo. Glagol avere pa uporabljajo manj, ker ga slovenščina nima. Ključne besede: Pomožni glagoli v italijanščini, pomožni glagoli v slovenščini, jezikovni prenos, c-test, Likertova lestvica, usvajanje drugega jezika Objavljeno v RUNG: 05.12.2019; Ogledov: 5237; Prenosov: 151 Celotno besedilo (1,49 MB) |
5. Vrstni red usvajanja konceptov pri predšolskih otrocihBarbara Batagelj, 2019, diplomsko delo Opis: Po kartografskih raziskavah sodeč je hierarhija funkcijskih projekcij za vse naravne človeške jezike enaka (Cinque in Rizzi, 2010). Ob tem se pojavlja vprašanje, ali ima ta univerzalna hierarhija temelje v splošni kogniciji (Marušič in Mišmaš, 2018, Mišmaš, Popović in Žaucer, 2018). Če povezava med tem kartografskim modelom in splošnimi kognitivnimi sposobnostmi obstaja, lahko sklepamo na povezavo med vrstnim redom funkcijskih projekcij, ki gostijo določeno vrsto pridevnika, in vrstnim redom otrokovega usvajanja konceptov, ki jih pridevniki določene vrste izražajo. Ker otrok skladenjsko zgradbo usvaja od najnižje projekcije k najvišji (Radford, 1996), lahko sklepamo, da bodo otroci najprej usvojili koncept, ki je v hierarhiji postavljen nižje, kot tistega, ki je postavljen višje. V tem diplomskem delu to povezavo iščemo s preverjanjem usvajanja konceptov velikosti, barve in oblike pri predšolskih otrocih. V diplomskem delu sta predstavljena univerzalna hierarhija pridevnikov v samostalniški zvezi in usvajanje jezika pri predšolskih otrocih, v drugem delu pa še rezultati, ki smo jih pridobili s testiranjem otrok. Na podlagi pridobljenih rezultatov lahko vsaj delno potrdimo, da otroci najprej usvojijo koncept barve, nato oblike in nazadnje velikosti, vendar bi za trdnejše zaključke morali testirati več otrok. Ključne besede: univerzalna hierarhija funkcijskih projekcij, pridevniki, usvajanje jezika, koncepti, otroški govor, velikost, oblika, barva Objavljeno v RUNG: 01.10.2019; Ogledov: 5460; Prenosov: 176 Celotno besedilo (964,07 KB) |
6. Usvajanje načela maksimiziranja predpostavke v kontekstu slovenskih glagolov 'misliti' in 'vedeti'Manca Mušič, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na pragmatično načelo maksimiziranja predpostavke (Maximize Presupposition). Uporabljeni so bili rezultati eksperimentalne študije, ki je vključevala slovenska glagola misliti in vedeti. Glavni cilj raziskave je bil preveriti, pri kateri starosti je možno pri otrocih zaslediti poznavanje načela maksimiziranja predpostavke, njihovo zmožnost izračuna sklepov, ki jih načelo sproži, in izbire optimalne alternative. V eksperimentu sta sodelovali skupini otrok v starosti 5 in 7 let. Uporabljena metodologija in gradivo sta temeljila na referenčni študiji Stateve in drugih (2017), ki je proučevala vlogo dvojezičnosti na usvajanje načela. Rezultati magistrskega dela napeljujejo na obstoj razvojne osi usvajanja načela pred sedmim letom ter odpirajo vprašanja glede usvajanja faktivnega glagola vedeti pri petih letih. Ključne besede: pragmatika, jezikoslovje, usvajanje jezika, psiholingvistika, slovenščina Objavljeno v RUNG: 27.09.2018; Ogledov: 5778; Prenosov: 167 Celotno besedilo (1,25 MB) |
7. Raba pridevnikov pri najmlajših govorcihTina Dolenc, 2018, diplomsko delo Opis: Predlagano je bilo, da je vrstni red pridevnikov posledica prirojene hierarhije slovničnih projekcij (Cinque 2014), ki gostijo različne pridevniške kategorije. Če teorija drži, usvajanje pridevnikov pri otrocih poteka v nasprotnem vrstnem redu hierarhiji, saj otrok stavčno zgradbo pridobiva od najnižje projekcije k najvišji (Radford 1996). Diplomska naloga predstavlja rezultate primerjave rabe pridevnikov kategorij velikost, barva in oblika v govoru staršev in otrok. Rezultati kažejo, da si v govoru otrok te kategorije sledijo v zaporedju, ki ga je predlagal Scott (2002). Ključne besede: pridevnik, pridevniško zaporedje, hierarhija pridevnikov, otroški govor, usvajanje jezika Objavljeno v RUNG: 03.09.2018; Ogledov: 5613; Prenosov: 197 Celotno besedilo (343,09 KB) |
8. Kako otrok z okvaro sluha usvoji jezik? : priročnik za starše in strokovne delavceMatic Pavlič, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Opis: Starši, vzgojitelji in zdravniki gluhih otrok so si edini: želijo jih pripraviti za samostojno življenje in jih čim bolj vključiti v družbo. Ta želja je plemenita, vendar pa je vključevanje lahko uspešno le, če pri njem upoštevamo zakonitosti jezikovnega razvoja. V tem priročniku boste izvedeli: kaj je jezik in kako se razlikuje od drugih načinov sporazumevanja; kdaj in na kakšen način otrok usvoji jezik; kako pomemben je jezik za otrokov razvoj v najzgodnejšem obdobju; zakaj gluhi otroci pogosto zaostajajo v jezikovnem razvoju in posledično tudi v razvoju nekaterih splošnih miselnih sposobnosti; kako lahko ukrepate, da bo vaš otrok po običajni poti usvojil jezik – in se izognil zaostanku. Ključne besede: Usvajanje jezika, gluhota, slovenski znakovni jezik Objavljeno v RUNG: 06.11.2017; Ogledov: 6143; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Teorija jezika skozi prizmo usvajanja nejezikovnih prvin – pilotna študijaTjaša Popović, 2017, diplomsko delo Opis: V središču diplomske naloge je možnost, da bi lahko temelje za univerzalno hierarhijo funkcijskih projekcij, ki jo opazujemo v jeziku, iskali v splošni kogniciji (Žaucer 2015). Če taki temelji obstajajo, lahko pričakujemo, da obstaja tudi povezava med vrstnim redom funkcijskih projekcij, v katerih se v samostalniški zvezi pojavljajo pridevniki, in vrstnim redom usvajanja konceptov, ki jih pridevniki v ustrezni funkcijski projekciji izražajo. Na podlagi preteklih raziskav (Radford 1996) pričakujemo, da bodo otroci koncepte, ki so v hierarhiji postavljeni nižje, usvojili prej in tiste, ki so višje, kasneje. V diplomskem delu so zato predstavljene kartografske raziskave, ki kažejo, da obstaja v samostalniški zvezi univerzalna hierarhija pridevnikov. Sledeč Scottu (2002)preverjamo, ali slovenščina potrjuje univerzalno hierarhijo, ki je bila predlagana predvsem na podlagi angleščine. Pri tem je posebna pozornost posvečena pridevnikom, ki poimenujejo velikost, obliko in barvo. Sklenemo, potrjujoč Scottove (2002) trditve, da si ti sledijo v zaporedju velikost → oblika → barva. V nadaljevanju so predstavljeni rezultati pilotne študije, s pomočjo katere smo pri otrocih preverjali razumevanje konceptov velikosti, oblike in barve. Na podlagi dobljenih rezultatov ne moremo sklepati o vrstnem redu usvajanja konceptov velikosti, oblike in barve, saj se je pokazalo, da so otroci, ki so nalogo razumeli, že usvojili vse tri raziskovane koncepte. Ključne besede: Univerzalna hierarhija funkcijskih projekcij, pridevniki, samostalniška zveza, usvajanje jezika, koncepti, velikost, oblika, barva. Objavljeno v RUNG: 25.05.2017; Ogledov: 7087; Prenosov: 287 Celotno besedilo (1,02 MB) |
10. Težave z besednim redom – prispevek k tipologiji napak pri usvajanju slovenščine kot drugega jezika na osnovnošolski stopnjiAnja Batič, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi se posvečam učenju in usvajanju slovenščine kot drugega jezika ter napakam v besednem redu, ki pri tem procesu nastajajo. Otroci, ki se preselijo v Slovenijo, se morajo brez posebnih uvajalnih jezikovnih tečajev takoj vključiti v osnovnošolsko izobraževanje. Novo okolje, nova šola in novi sošolci predstavljajo veliko spremembo za vsakogar, poleg tega pa so otroci izpostavljeni tudi novemu jeziku, ki ga v večini primerov ne znajo. V šolskem letu 2013/2014 sem sodelovala z OŠ Šturje in petim učencem pomagala z dodatnimi urami slovenščine. V tem obdobju sem zbrala besednoredne napake, ki so nastale pri reševanju delovnih listov in ustnem odgovarjanju na zastavljena vprašanja. Napake sem razvrstila in poskušala poiskati njihov izvor. Osredotočila sem se na možnost negativnega jezikovnega prenosa iz njihovega prvega jezika – bosanščine – v novi jezik – slovenščino. Ključne besede: Besedni red, usvajanje jezika, učenje jezika, bosanski jezik, slovenski jezik, priseljenci Objavljeno v RUNG: 23.09.2015; Ogledov: 6380; Prenosov: 274 Celotno besedilo (521,23 KB) |