Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vrstni red usvajanja konceptov pri predšolskih otrocih
Barbara Batagelj, 2019, diplomsko delo

Opis: Po kartografskih raziskavah sodeč je hierarhija funkcijskih projekcij za vse naravne človeške jezike enaka (Cinque in Rizzi, 2010). Ob tem se pojavlja vprašanje, ali ima ta univerzalna hierarhija temelje v splošni kogniciji (Marušič in Mišmaš, 2018, Mišmaš, Popović in Žaucer, 2018). Če povezava med tem kartografskim modelom in splošnimi kognitivnimi sposobnostmi obstaja, lahko sklepamo na povezavo med vrstnim redom funkcijskih projekcij, ki gostijo določeno vrsto pridevnika, in vrstnim redom otrokovega usvajanja konceptov, ki jih pridevniki določene vrste izražajo. Ker otrok skladenjsko zgradbo usvaja od najnižje projekcije k najvišji (Radford, 1996), lahko sklepamo, da bodo otroci najprej usvojili koncept, ki je v hierarhiji postavljen nižje, kot tistega, ki je postavljen višje. V tem diplomskem delu to povezavo iščemo s preverjanjem usvajanja konceptov velikosti, barve in oblike pri predšolskih otrocih. V diplomskem delu sta predstavljena univerzalna hierarhija pridevnikov v samostalniški zvezi in usvajanje jezika pri predšolskih otrocih, v drugem delu pa še rezultati, ki smo jih pridobili s testiranjem otrok. Na podlagi pridobljenih rezultatov lahko vsaj delno potrdimo, da otroci najprej usvojijo koncept barve, nato oblike in nazadnje velikosti, vendar bi za trdnejše zaključke morali testirati več otrok.
Ključne besede: univerzalna hierarhija funkcijskih projekcij, pridevniki, usvajanje jezika, koncepti, otroški govor, velikost, oblika, barva
Objavljeno v RUNG: 01.10.2019; Ogledov: 5657; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (964,07 KB)

2.
Teorija jezika skozi prizmo usvajanja nejezikovnih prvin – pilotna študija
Tjaša Popović, 2017, diplomsko delo

Opis: V središču diplomske naloge je možnost, da bi lahko temelje za univerzalno hierarhijo funkcijskih projekcij, ki jo opazujemo v jeziku, iskali v splošni kogniciji (Žaucer 2015). Če taki temelji obstajajo, lahko pričakujemo, da obstaja tudi povezava med vrstnim redom funkcijskih projekcij, v katerih se v samostalniški zvezi pojavljajo pridevniki, in vrstnim redom usvajanja konceptov, ki jih pridevniki v ustrezni funkcijski projekciji izražajo. Na podlagi preteklih raziskav (Radford 1996) pričakujemo, da bodo otroci koncepte, ki so v hierarhiji postavljeni nižje, usvojili prej in tiste, ki so višje, kasneje. V diplomskem delu so zato predstavljene kartografske raziskave, ki kažejo, da obstaja v samostalniški zvezi univerzalna hierarhija pridevnikov. Sledeč Scottu (2002)preverjamo, ali slovenščina potrjuje univerzalno hierarhijo, ki je bila predlagana predvsem na podlagi angleščine. Pri tem je posebna pozornost posvečena pridevnikom, ki poimenujejo velikost, obliko in barvo. Sklenemo, potrjujoč Scottove (2002) trditve, da si ti sledijo v zaporedju velikost → oblika → barva. V nadaljevanju so predstavljeni rezultati pilotne študije, s pomočjo katere smo pri otrocih preverjali razumevanje konceptov velikosti, oblike in barve. Na podlagi dobljenih rezultatov ne moremo sklepati o vrstnem redu usvajanja konceptov velikosti, oblike in barve, saj se je pokazalo, da so otroci, ki so nalogo razumeli, že usvojili vse tri raziskovane koncepte.
Ključne besede: Univerzalna hierarhija funkcijskih projekcij, pridevniki, samostalniška zveza, usvajanje jezika, koncepti, velikost, oblika, barva.
Objavljeno v RUNG: 25.05.2017; Ogledov: 7241; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

3.
Razširjenost in velikost populacije nove invazivne vrste v Blejskem jezeru: školjka trikotničarka (Dreissena polymorpha (Pallas, 1771))
Tina Hrovat, 2015, diplomsko delo

Opis: Ena izmed invazivnejših tujerodnih vrst na svetu je školjka Dreissena polymorpha (Pallas, 1771), slovensko potujoča trikotničarka ali školjka trikotničarka (Remec–Rekar, Š., 2013). Naseljuje jezera, rezervoarje, bazene in lagune. Širjenje je opaženo predvsem v jezerih, kjer je velika številčnost fitoplanktona in je alkalna voda bogata s kalcijem in magnezijevimi solmi (Minchin, D. idr., 2002). Čeprav je stopnja rasti in številčnost školjke omejena z dejavniki, kot so pretok, razpoložljivost hrane in temperatura, se školjke brez trdne podlage ne morejo naseliti, razširiti ali razmnoževati (McLaughlan, C. in Aldridge, D. C., 2013). V jezerih školjke tvorijo velike populacije, kar pomeni tudi do 120.000 osebkov na kvadratni meter, to pa zaradi aktivne filtracije povzroča večjo prosojnost vode (Minchin, D. idr., 2002). Tako številčnost lahko dosežejo zaradi velike tolerance, saj se na različne življenjske razmere, kot so nihanja vodne gladine, povečana slanost in večja nihanja temperatur, hitro prilagodijo (Remec-Rekar, Š., 2013). Do 19. stoletja je bila školjka prisotna le v Črnem, Kaspijskem in Azovskem morju. Med letoma 1800 in 1900 se je razširjenost školjke po Evropi povečala za dvakrat. Glavne možnosti za širitev so bile plovbe po celinskih vodah, še posebej po odprtju novih plovnih poti med vzhodno in srednjo Evropo v začetku leta 1800 (Birnbaum, C., 2011). Izjemno hitro se je razširila tudi v Severni Ameriki, kjer so jo prvič opazili leta 1988 v jezeru St. Clair (Minchin, D. idr., 2002). V slovenskih vodah je bila trikotničarka prvič opažena v reki Dravi, leta 2010 pa so jo opazili tudi v Blejskem jezeru (Remec-Rekar, Š., 2013). Od leta 2012 potapljači iz Društva za podvodne dejavnosti (DPD) Bled spremljajo njeno širitev po jezeru ter jo poskušajo s fizičnim odstranjevanjem tudi omejiti (DPD Bled). V okolju, ki ga naseljujejo, povzročajo spremembe fizične in biološke strukture. Spremenijo obstoječe življenjske prostore in zagotovijo novo okolje za druge organizme, vplivajo na prehranjevalni splet in razpoložljivost hrane. Prav tako vplivajo na druge procese in stanja v ekosistemih, vključno z mineralizacijo hranil, razpoložljivostjo kisika in stopnjo sedimentacije (Karatayev, Y. A. idr., 2002). Zaradi hitre prilagodljivosti, nevarnosti širitve in njihovega vpliva je treba zagotoviti učinkovit monitoring stanja školjk v Blejskem jezeru in okoliških vodah, v katere se lahko naselijo. S pomočjo tuje in domače znanstvene literature sem se seznanila z invazivno vrsto školjke v jezeru. V analizo školjk, ki so bile nabrane v Blejskem jezeru, smo zajeli velikostno in starostno strukturo populacije školjk ter obseg in gostoto poselitve. Na trinajstih naključno izbranih lokacijah smo s potapljači iz Društva za podvodne dejavnosti Bled (DPD) od januarja do junija 2015 školjke nabirali tedensko. Z vsake lokacije smo podrobno analizirali okoli 250 gramov naključno nabranih školjk, katerim smo izmerili dolžino, širino in višino, namen pa je bilo ugotoviti intenzivnost rasti, glede na posamezne lokacije in starost. Narejena pa je bila tudi biološka analiza vode, s katero sem preverjala prisotnost ličink veliger. Rezultati velikostne in starostne sestave kažejo na stabilnost populacije v jezeru. Iz podatkov o velikosti populacij iz prejšnjih let lahko ocenimo, da do večjega izboljšanja v jezeru ni prišlo.
Ključne besede: Školjka trikotničarka, Blejsko jezero, tujerodna vrsta, vpliv na okolje, velikost populacije, starost osebkov
Objavljeno v RUNG: 30.09.2015; Ogledov: 7162; Prenosov: 295
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.01 sek.
Na vrh