1. Vpliv uporabe različnih hrastovih trsk na aromatične značilnosti vina Rebula : diplomski seminarUroš Kurent, Lorena Butinar, 2024, raz. nal. na višji ali visoki šoli Opis: V grozdju sorte 'Rebula' (Vitis vinifera L.) nekateri vinarji odkrivajo vedno večji potencial, vendar so poleg osnovne surovine (grozdja) za končno kakovost pomembni tudi primerno izbrani in izpeljani postopki vinifikacije ter zorenja vina. Z različnimi tehnološkimi pristopi pred in med alkoholno fermentacijo lahko bistveno vplivamo na končno aromatično kakovost vina. Na aromatični potencial vina pa lahko vplivamo tudi z odločitvami po alkoholni fermentaciji in v času zorenja vina, tudi z zorenjem vina v hrastovih sodih ali ob uporabi t.i. hrastovih nadomestkov. V diplomskem delu smo pridelali eksperimentalna vina rebula po štirih različnih vinifikacijskih postopkih ter jim nato dodali trske bodisi ameriškega ali francoskega hrasta, z različnimi stopnjami žganja lesa. Tako pridelana mlada vina smo senzorično ovrednotili in zaznali določene razlike v percepciji vin glede na različne dodatke hrastovih trsk. Vina pridelana z dodatkom hrastovih trsk so degustatorji senzorično ocenili bolje kot kontrolna vina. Iz tega lahko sklepamo, da je dodatek hrastovih trsk izboljšal celokupni vtis vina. Bistvenih razlik med vini glede na poreklo hrastovih trsk (ameriški srednje žgan in francoski srednje žgan) degustatorji niso zaznali.
Ključne besede: Rebula, hrastovi sodi, hrastovi nadomestki, celokupni vtis vina
Objavljeno v RUNG: 23.10.2024; Ogledov: 946; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. e-KletGuillaume Antalick, Marko Lesica, Melita Sternad Lemut, Lorena Butinar, Erika Jež, Branka Mozetič Vodopivec, 2020, drugo učno gradivo Ključne besede: interaktivno učno gradivo, pridelava vina, posamezne faze pridelave, sveže belo vino
Objavljeno v RUNG: 23.02.2021; Ogledov: 3629; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. |
9. |
10. VPLIV SONČNEGA OŽIGA IN DEHIDRACIJE GROZDJA V POZNEM DOZOREVANJU NA KAKOVOST GROZDJA (Vitis vinifera L.) IN VINA SORTE 'BARBERA'Kristina Cotič, 2019, diplomsko delo Opis: Venenje ali dehidracija grozdja opisuje nepovratno in progresivno izgubo vode v grozdni jagodi, opisuje izgubo vode iz parenhimskih celic v mesu jagode. Spremembe zaradi dehidracije so opazne v velikosti, masi ter zunanjemu izgledu jagode. V diplomskem delu smo želeli preučiti vpliv dehidracije in sončnih ožigov v poznem dozorevanju na nekatere količinske in kakovostne parametre grozdja in vina sorte 'Barbera' (Vitis vinifera L.). Grozdne jagode smo ustrezno razdelili na dve skupini, na dehidrirane in nedehidrirane. Vpliv dehidracije grozdnih jagod na kemične in senzorične parametre smo preučevali z mikro-vinifikacijo v treh ponovitvah.
Rezultati našega poskusa kažejo, da dehidracija v poznem dozorevanju vpliva na količino in kakovost grozdja in vina sorte 'Barbera' (Vitis vinifera L.). Ugotovili smo, da je bil primaren vzrok izgube mase jagod dehidracija grozdnih jagod v poznem dozorevanju in ne sončni ožig. Dehidracija jagod je značilno zmanjšala maso svežih jagod, kar je posledično vplivalo na manjši pridelek. Večjo vsebnost topne suhe snovi smo določili v grozdnem soku iz dehidriranih jagod. Prav tako smo v grozdnem soku iz dehidriranih jagod izmerili višje titrabilne kisline. Stopnja alkohola je bila višja v vinih, pridelanih iz dehidriranih jagod. Vina so se razlikovala tudi po vsebnosti skupnih antocianov, ti so bili višji v vinih iz dehidriranih jagod kar sovpada z izmerjenimi podatki o višji vsebnosti skupnih polifenolov v vinu iz dehidriranih jagod. Razlike smo opazili tudi v intenziteti barve vina, katera je bila višja v vinih iz dehidriranih jagod, medtem ko je bil odtenek barve višji v vinih iz nedehidriranih jagod. Senzorična analiza pridelanih vin je pokazala, da so bila vina, pridelana iz dehidriranih jagod, ocenjena kot bolj sadna (rdeče in temno sadje) in manj zelena, čeprav razlike niso bile statistično značilne.
Dehidracija grozdnih jagod v poznem dozorevanju je vplivala na pridelek, vsebnost topne suhe snovi in skupnih kislin v grozdju ter značilno vplivala na alkohol in barvne parametre vina. Razlike v senzorični zaznavi so bile manj izrazite.
Ključne besede: dehidracija jagod, sončni ožig, Vitis vinifera L. 'Barbera', indeks dehidracije, mikro-vinifikacija, kemijski parametri vina, antociani, senzorika vina
Objavljeno v RUNG: 14.10.2019; Ogledov: 8411; Prenosov: 190
 Celotno besedilo (2,29 MB) |
