1. Lahko v Sloveniji ostanemo brez določenih vinskih sort?2024, intervju Opis: Podnebne spremembe slovenskim vinarjem povzročajo velike preglavice. Ob toplih pomladih trte vzbrstijo vse bolj zgodaj, na mlade poganjke pa nato preži pozeba. Če ji vinogradi uidejo, je nato pred njimi burno poletje s sušo in vročino na eni ter neurji in točo na drugi strani. Kako vse skupaj vpliva na kakovost vina in kakšni so obeti za slovenske vinarje? Odgovarjata Guillaume Antalick in Jan Reščič s fakultete za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici.
Ključne besede: podnebne spremembe, vinogradništvo, vinska trta, prilagajanje
Objavljeno v RUNG: 13.11.2024; Ogledov: 199; Prenosov: 1
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Sodobno vinogradništvo in vinarstvo : novosti in izziviErika Jež, Jan Reščič, 2023, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek o izzivih in novostih današnjega vinogradništva. Med izzivi so predstavljene podnebne spremembe, evropska politika, zaraščanje površin, tržne strategije in obnašanje potrošnikov ter izobraževanje mladih kmetov. Med novostmi pa je predstavljena sodobna tehnologija in digitalizacija, regenerativno vinogradništvo, krožno gospodarstvo in avtentičnost.
Ključne besede: vinogradništvo, vinarstvo, izzivi, novosti, Slap
Objavljeno v RUNG: 07.02.2024; Ogledov: 1550; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Regenerativno vinogradništvoErika Jež, Jan Reščič, 2023, poljudni članek Opis: Potrošnniški način življenja novodobne družbe je predvsem mlajše generacije spodbudil k iskanju rešitev za ohranitev našega planeta. Vinogradništvo je kmetijska dejavnost, ki lahko pomembno prispeva k ustvarjanju boljšega sveta za prihodnje generacije. Največji potencial v vinogradu sta prav skrb za zdrava tla in ohranjanje biotske raznovrstnostni, ki sta temeljni zahtebvi za vse regenerativne vinogradnike.
Ključne besede: regenerativno vinogradništvo, podnebne spremembe, agroekologija, tla
Objavljeno v RUNG: 17.11.2023; Ogledov: 1401; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. Zgodovina vinogradništva na VipavskemMarijana Živković, 2021, diplomsko delo Opis: V pestri in bogati zgodovini slovenskega naroda se je težko opredeliti, kateri kraj najbolj izstopa po svoji avtentičnosti in zanimivosti. Pri vsaki tovrstni primerjavi je Vipavska dolina vedno v prvem planu predvsem zaradi svoje raznovrstnosti in hitre spremenljivosti, ki jo zaznamuje že od zgodnjega antičnega obdobja do sodobnih časov. V tem zanimivem potovanju skozi čas obstaja ena stalnica, nespremenjena, značilna za Vipavsko dolino in njene prebivalce – to je vinogradništvo, gojenje vinske trte, pridelava grozdja in vina. Vinska trta je na Vipavskem prisotna skozi vso zgodovino, ne glede na prebivalstvo, ki je tam ustvarjalo svoj lastni obstoj in prihodnost. Včasih so to bili Rimljani na svojem pohodu ustvarjanja mogočnega imperija, Kelti, Slovani, Habsburžani, Italijani. Dolina pa je že nekaj stoletij neločljiv del slovenskega nacionalnega ozemlja, ki soustvarja zgodovino in prihodnost slovenskega naroda. Vinogradništvo je pomemben segment ekonomskega področja Vipavske doline. Zasnovano je predvsem na izrednih naravnih pogojih, ki prebivalce Vipavske doline že od nekdaj usmerjajo h gojenju vinske trte. Vinska trta je zaradi tega vedno bila eden od pomembnih virov blaginje na Vipavskem. Vinogradništvo, kot vse druge ljudske dejavnosti, pa so pogosto spodbujali in omejevali različni politični in socialni dejavniki, kot so vojne, spremembe meja, spremembe družabne ureditve, preseljevanja ljudstev, bolezni in epidemije.
Namen diplomskega dela je sistematičen prikaz zgodovinskega razvoja vinogradništva na Vipavskem od antičnih časov do sodobnih trendov. Predvsem pa je bilo pomembno vinogradništvo umestiti v širši kontekst družbenega in ekonomskega razvoja na slovenskem ozemlju ter v kontekst naravnih pogojev, ki usmerjajo prebivalce Vipavske doline k vinogradništvu in pridelavi vina.
Ključne besede: Vipavska dolina, vinogradništvo, vinska trta, zgodovinski razvoj
Objavljeno v RUNG: 06.08.2021; Ogledov: 3338; Prenosov: 121
 Celotno besedilo (647,64 KB) |
6. Opinions and measures on climate change in the vine and wine sector: a view on the future : presentation on a round table on climate change challenges, vine and wine sector, 10. 6. 2021, onlineJan Reščič, 2021, druga izvedena dela Opis: Okrogla miza
Ključne besede: podnebne spremembe, terroir, prilagoditve, sorte, temperatura, vinogradništvo, vinarstvo
Objavljeno v RUNG: 16.06.2021; Ogledov: 3049; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Marketinška raziskava o potrebah usposabljanj s področja vinogradništva, vinarstva, promocije in trženja vina na področju primorske vinorodne dežele : projektno delo z gospodarstvom in negospodarstvom v lokalnem in regionalnem okolju - Po kreativni poti do znanjaVanesa Klinec, Tereza Valentinčič, Kristina Cotič, Katarina Marković, Natallia Person, Yue Ma, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: projekti, marketinške raziskave, potrebe, izobraževanje, vinogradništvo, vinarstvo
Objavljeno v RUNG: 23.02.2021; Ogledov: 3399; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. |
9. |
10. MED KVANTITETO IN KVALITETO : RAZVOJ BRIŠKEGA VINOGRADNIŠTVA V 20. STOLETJUKris Stergulc, 2019, diplomsko delo Opis: Za razumevanje vzpona briškega vinarstva je potreben splošen vpogled nazaj v zgodovino tega specifičnega okolja. V kontekstu naloge je za razumevanje vinogradništva razložen geografski in zgodovinski pregled Goriških brd. V nadaljevanju je opisan in razložen kolonat in njegov razvoj. Pri omembi grofa Silveria de Baguerja pride prvič do poudarka modernizacija vinogradništva v Brdih. Grof de Baguer predstavlja za Brda prelomnico o kakovostnem pridelovanju vina.
Dogodki v 20. stoletju na tleh Goriških brd zajemajo čas prve svetovne vojne, življenje ob meji, drugo svetovno vojno in čas po njej. S temi dogodki je povezano tudi vinogradništvo, zato je v nalogi opisana zgodovina vinogradništva, od prvih omemb do leta 1500, kasneje do propada Napoleona leta 1813, med prvo in drugo svetovno vojno in zadružni tip kmetovanja v Brdih v času Jugoslavije, kjer kakovost ni bila na prvem mestu.
S prehodom iz zadružnega tipa pridelovanja vina v času Jugoslavije in sistema, ki ni spodbujal kakovosti in podjetništva, preidemo v osemdeseta leta, ki predstavljajo drugo prelomnico v nalogi. Sledi opis družin, ki se odločijo za kakovost in povzročijo spremembe na trgu vinarstva. V nalogi so predstavljeni začetki, problemi ob prehodu v samostojno podjetništvo, iskanju trgov, izobraževanja ter razlike prej in potem.
Kot primer kakovostnega pridelovanja vina je opisana zgodovina družine Ščurek, ki zaradi kasnejših uspehov in zanimivega družinskega arhiva predstavlja prav ta prehod iz kvantitete v kvaliteto.
Ključne besede: vinogradništvo, Goriška brda, Dobrovo, Kolonat, Silverio de Baguer, 20. stoletje, meje, Jugoslavija, kvantiteta, Ščurek, kvaliteta.
Objavljeno v RUNG: 12.12.2019; Ogledov: 5075; Prenosov: 164
Celotno besedilo (1,05 MB) |
