Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 17 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
Combined effects of early season leaf removal and climatic conditions on aroma precursors in ‘Sauvignon blanc’ grapes
Andreja Vanzo, Paolo SABBATINI, Klemen Lisjak, Marijan Bubola, Melita Sternad Lemut, Lorena Butinar, Branka Škvarč, Jose Carlos HERRERA, Rachele FALCHI, Paolo Sivilotti, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Early leaf removal around the cluster zone is a common technique applied in cool climate viticulture, to regulate yield components and improve fruit quality. Despite the increasing amount of information on early leaf removal and its impact on total soluble solids, anthocyanins and polyphenols, less is known regarding aroma compounds. In order to verify the hypothesis that defoliation, applied before or after flowering, could impact the biosynthesis of thiol precursors, we performed a two year (2013 and 2014) experiment on Sauvignon blanc. We provided evidence that differential accumulation of thiols precursors in berries is affected by the timing of defoliation and this impact was related to modifications in biosynthetic pathway. Furthermore, the possible interaction between leaf removal treatment and seasonal weather conditions, and its effect on the biosynthesis of volatile precursors are discussed. Our results suggested that in Sauvignon blanc the relative proportion of 4-S-glutathionyl-4-methylpentan-2-one (G-4MSP) and 3-S-glutathionylhexan-1-ol (G-3SH) precursors can be affected by defoliation, and this could be related to the induction of two specific genes encoding glutathione-S-transferases (VvGST3 and VvGST5), while no significant effects on basic fruit chemical parameters, polyphenols and methoxypyrazines were ascertained under our experimental conditions.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...luster exposure, thiol precursors, methoxypyrazines, glutathione S-transferase, Vitis vinifera...
Ključne besede: early leaf removal, cluster exposure, thiol precursors, methoxypyrazines, glutathione S-transferase, Vitis vinifera
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 3486; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,04 MB)

12.
VPLIV ODTRANJEVANJA LISTOV IN UPORABE MREŽ ZA ZAŠČITO PRED PTIČI NA KOLIČINO PRIDELKA TER KAKOVOSTNE PARAMETRE GROZDJA IN VINA SORTE SAUVIGNONASSE (VITIS VINIFERA L.)
Aljaž Namar, 2018, diplomsko delo

Opis: Odstranjevanje listov v območju grozdov in uporaba mrež za zaščito pred ptiči sta pogosto uporabljeni vinogradniški strategiji, ki vplivata na mikroklimatske pogoje v grmu vinske trte ter posledično na količinske in kakovostne parametre pridelka. V okviru diplomskega dela smo v vinogradu sorte 'Sauvignonasse' v Pristavem (Brda), po načelu naključne razporeditve blokov trt, zastavili primerjavo med petimi ukrepi: UNT (brez tretiranja), ELR (razlistanje pred cvetenjem), LLR (razlistanje po cvetenju), REN (razlistanje po cvetenju in senčenje z rdečimi mrežami) ter BKN (razlistanje po cvetenju in senčenje s črnimi mrežami). Tekom dozorevanja smo v odvisnosti od ukrepa spremljali osnovne kakovostne, ob trgatvi pa tudi količinske parametre pridelka. Grozdje smo ločeno vinificirali in v vinih določili osnovne kakovostne parametre, vsebnost hlapnih tiolov ter opravili senzorično analizo. Z obravnavanimi ukrepi smo le v manjši meri vplivali na kakovostne parametre grozdja, medtem, ko smo, predvsem z ukrepom ELR, pomembneje vplivali na količino pridelka in težo grozdov. V vinih smo (v korist obravnavanjem ELR, LLR in REN) opazili razlike v koncentracijah sladkorja prostega ekstrakta, poleg različnih trendov vsebnosti skupnih titracijskih kislin pa smo z ukrepi povzročili tudi nekaj razlik v vsebnostih posameznih kislin (vinska, jabolčna) ter skupnih hlapnih kislin. V primerjavi s kontrolo smo opazili povečanje vsebnosti 4MMP pri obravnavnjih BKN in ELR ter povečanje 3MH pri LLR, BKN in REN. Natančnejši pregled povzročenih sprememb in rezultatov (enoletnih) primerjav je nakazal, da učinki na opazovane parametre niso tako preprosti in linearni, da bi omogočili sistematično optimizacijo oz. da so medsebojni vplivi različnih kombinacij vinogradniških strategij na parametre grozdja kompleksni ter jih moramo uvajati nadvse previdno.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: 'Sauvignonasse' (Vitis vinifera L.), odstranjevanje listov v območju grozdov, mreže za zaščito pred priči, mikroklima, osnovni količinski in kakovostni parametri grozdja in vina, hlapni tioli.
Objavljeno: 06.03.2018; Ogledov: 4830; Prenosov: 202
.pdf Polno besedilo (1,12 MB)

13.
Analiza kakovostne in ekonomske upravičenosti vpeljave tehnološkega postopka predfermentativne maceracije v predelavi grozdja sorte 'Refošk'
Marko Benčina, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali kakovostno in ekonomsko upravičenost vpeljave tehnološkega postopka hladne predfermentativne maceracije, s katerim smo želeli izboljšati predvsem barvne in aromatične lastnosti vina 'Refošk'. Najprej smo razložili pomen investicij in metode, s katerimi investicije ocenjujemo. V praktičnem poskusu smo pridelali vino po postopku hladne predfermentativne maceracije (HPM), za primerjavo pa smo vino pridelali še po postopku klasične fermentativne maceracije (FM) in fermentativne maceracije pri višji temperaturi (FMVT). V pridelanih vinih smo določali skupne polifenole, skupne in posamezne antocianine, barvo vina ter izvedli senzorično analizo. V ekonomskem delu smo ugotovili, kako bi investicijo financirali, in definirali lastno ceno. S pragom rentabilnosti smo predvideli smotrno prodajno ceno ter z metodami denarnih tokov in sedanje vrednosti ugotovili, da bi se nam investicija povrnila v devetem letu poslovanja. Rezultati kažejo, da je hladna predfermentativna maceracija vplivala na značilno večjo vsebnost skupnih polifenolov, medtem ko smo opazili značilno večjo vsebnost skupnih antocianinov pri FM in FMVT. Uporabljeni tehnološki postopki niso pokazali značilnega vpliva na povečanje vsebnosti posameznih antocianinov, malvidin-3-glukozida ter intenzitete in tona barve vina. Vino, pridelano po postopku HPM, je v primerjavi s FM in FMVT vini na senzorični analizi in testu všečnosti doseglo najmanj točk. ANALIZA KAKOVOSTNE IN EKONOMSKE UPRAVIČENOSTI VPELJAVE TEHNOLOŠKEGA POSTOPKA PREDFERMENTATIVNE MACERACIJE V PREDELAVI GROZDJA SORTE 'REFOŠK' MAGISTRSKO DELO Marko Benčina Mentorja: doc. dr. Melita Sternad Lemut, dr. Jan Reščič Nova Gorica, 2019    ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali pri opravljanju teoretskega, eksperimentalnega in analitskega dela magistrske naloge, še posebej dr. Janu Reščiču in Jeleni Topić Božič, mag. ind. farm., za njuno potrpežljivost in pomoč pri laboratorijskem in analitskem delu. Posebna zahvala tudi mentorici doc. dr. Meliti Sternad Lemut, univ. dipl. inž. živ. tehnol. In somentorju Silvestru Vončini, univ dipl. ekon. za pomoč pri pisanju ekonomskega dela naloge. Brez Vas ne bi uspelo!    NASLOV Analiza kakovostne in ekonomske upravičenosti vpeljave tehnološkega postopka predfermentativne maceracije v predelavi grozdja sorte 'Refošk' IZVLEČEK V magistrskem delu smo obravnavali kakovostno in ekonomsko upravičenost vpeljave tehnološkega postopka hladne predfermentativne maceracije, s katerim smo želeli izboljšati predvsem barvne in aromatične lastnosti vina 'Refošk'. Najprej smo razložili pomen investicij in metode, s katerimi investicije ocenjujemo. V praktičnem poskusu smo pridelali vino po postopku hladne predfermentativne maceracije (HPM), za primerjavo pa smo vino pridelali še po postopku klasične fermentativne maceracije (FM) in fermentativne maceracije pri višji temperaturi (FMVT). V pridelanih vinih smo določali skupne polifenole, skupne in posamezne antocianine, barvo vina ter izvedli senzorično analizo. V ekonomskem delu smo ugotovili, kako bi investicijo financirali, in definirali lastno ceno. S pragom rentabilnosti smo predvideli smotrno prodajno ceno ter z metodami denarnih tokov in sedanje vrednosti ugotovili, da bi se nam investicija povrnila v devetem letu poslovanja. Rezultati kažejo, da je hladna predfermentativna maceracija vplivala na značilno večjo vsebnost skupnih polifenolov, medtem ko smo opazili značilno večjo vsebnost skupnih antocianinov pri FM in FMVT. Uporabljeni tehnološki postopki niso pokazali značilnega vpliva na povečanje vsebnosti posameznih antocianinov, malvidin-3-glukozida ter intenzitete in tona barve vina. Vino, pridelano po postopku HPM, je v primerjavi s FM in FMVT vini na senzorični analizi in testu všečnosti doseglo najmanj točk. Na podlagi dosežene kakovosti in ekonomskih ocen smo sklenili, da bi bila investicija v postopek HPM v proučevanem letu ekonomsko manj upravičena.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...cena, hladna predfermentativna maceracija, antocianini, barva vina, Vitis vinifera L. cv. 'Refošk'...
Ključne besede: Investicija, vrednotenje investicij, lastna cena, hladna predfermentativna maceracija, antocianini, barva vina, Vitis vinifera L. cv. 'Refošk'
Objavljeno: 23.05.2019; Ogledov: 3696; Prenosov: 158
.pdf Polno besedilo (2,04 MB)

14.
ANALIZA VINSKEGA TURIZMA V VIPAVSKI DOLINI
Maja Slejko, 2019, diplomsko delo

Opis: Na začetku diplomske naloge smo najprej predstavili zgodovino vinske trte in vina. V naslednjem poglavju je opredeljen pojem turizem in kako se je turizem razvijal v Sloveniji. Zaradi samega naslova diplomskega dela smo opredelili tudi pojem vinski turizem, predstavili njegove prednosti in slabosti ter opredelili vinskega turista. Pri samem vinskem turistu imamo imamo demografske in psihografske značilnosti ter njegove motivacijske dejavnike. Na kratko smo povzeli vinogradništvo in vinarstvo v Sloveniji, preko katerega naloga preide na ožjo vinorodno deželo Primorska in iz te naprej v Vipavsko dolino. Vipavska dolina ima bogato zgodovino kot tudi gastronomijo. Ena od prepoznavnih značilnosti v Vipavski dolini je tudi osmica, na katero prihaja veliko ljudi iz drugih regij ter iz sosednjih držav, najpogosteje iz Italije. Vinska ponudba v dolini je zelo bogata. Pohvalimo se lahko z nekaj avtohtonimi sortami, najbolj znani pa sta zagotovo Zelen in Pinela. Naredili smo tudi manjšo primerjavo med mestom Dunaj v sosednji državi Avstriji in Vipavsko dolino v Sloveniji. Primerjali smo vinogradništvo in vinarstvo, vinoteke, restavracije, kmečke gostilne in nastanitve. Proti koncu diplomske naloge smo se na kratko posvetili tudi Vipavski vinski cesti, za konec pa smo naredili intervju z vinarjem o vinskem turizmu v Vipavski dolini.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...vinski turizem, 'Zelen' ( Vitis Vinifera L.), Vipavska vinska cesta, vinogradništvo, vinarstvo...
Ključne besede: vinski turizem, 'Zelen' (Vitis Vinifera L.), Vipavska vinska cesta, vinogradništvo, vinarstvo
Objavljeno: 27.09.2019; Ogledov: 3755; Prenosov: 174
.pdf Polno besedilo (880,55 KB)

15.
Vpliv klasične maceracije in maceracije celega grozdja na kemijske in senzorične lastnosti vina Modri pinot
Margareta Lavrenčič, 2019, diplomsko delo

Opis: Maceracija grozdja je ključna tehnološka faza pri pridelavi rdečih vin. Na podlagi znanja, tehnologije in izkušenj ima ta tehnološki postopek velik vpliv na končno kakovost vina. V diplomski nalogi smo preučevali vpliv klasične maceracije in maceracije celega grozdja na kemijske in senzorične lastnosti vina modri pinot. Na podlagi različnih analiz smo določali: prosto žveplo, alkohol, skupne kisline, intenziteto in ton barve, skupne antociane, skupne fenole ter izvedli senzorično analizo. Rezultati našega poskusa kažejo, da maceracija celega grozdja daje vino z manjšo vsebnostjo skupnih kislin v primerjavi s klasično maceracijo. Manjša vsebnost skupnih kislin v vinu pri maceraciji s pecljevino se izraţa tudi z značilno višjim pH-jem vina. Vino maceracije s pecljevino je večji porabnik žvepla, vsebuje bistveno več skupnih fenolov in posledično imamo tudi večjo intenziteto barve, ki pa se pri vinu modri pinot izraža v večji rumeno-rjavih tonov barve. Senzorična analiza je potrdila kemijske analize barve, pokazala, da maceracija celega grozdja v osnovi daje nekoliko manj sadna vina, vendar s poudarjeno noto temnega sadja, zelenih not in začimb. Vino maceracije celega grozdja je bilo boljše sprejeto, saj je imelo prijetnejšo kislino in je bilo taninsko bolj uglajeno.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...Vino, Vitis vinifera L. 'Modri pinot', maceracija, peceljevina, kemijski...
Ključne besede: Vino, Vitis vinifera L. 'Modri pinot', maceracija, peceljevina, kemijski parametri vina, senzorične lastnosti vina
Objavljeno: 26.07.2019; Ogledov: 3980; Prenosov: 190
.pdf Polno besedilo (1,09 MB)

16.
VPLIV SONČNEGA OŽIGA IN DEHIDRACIJE GROZDJA V POZNEM DOZOREVANJU NA KAKOVOST GROZDJA (Vitis vinifera L.) IN VINA SORTE 'BARBERA'
Kristina Cotič, 2019, diplomsko delo

Opis: Venenje ali dehidracija grozdja opisuje nepovratno in progresivno izgubo vode v grozdni jagodi, opisuje izgubo vode iz parenhimskih celic v mesu jagode. Spremembe zaradi dehidracije so opazne v velikosti, masi ter zunanjemu izgledu jagode. V diplomskem delu smo želeli preučiti vpliv dehidracije in sončnih ožigov v poznem dozorevanju na nekatere količinske in kakovostne parametre grozdja in vina sorte 'Barbera' (Vitis vinifera L.). Grozdne jagode smo ustrezno razdelili na dve skupini, na dehidrirane in nedehidrirane. Vpliv dehidracije grozdnih jagod na kemične in senzorične parametre smo preučevali z mikro-vinifikacijo v treh ponovitvah. Rezultati našega poskusa kažejo, da dehidracija v poznem dozorevanju vpliva na količino in kakovost grozdja in vina sorte 'Barbera' (Vitis vinifera L.). Ugotovili smo, da je bil primaren vzrok izgube mase jagod dehidracija grozdnih jagod v poznem dozorevanju in ne sončni ožig. Dehidracija jagod je značilno zmanjšala maso svežih jagod, kar je posledično vplivalo na manjši pridelek. Večjo vsebnost topne suhe snovi smo določili v grozdnem soku iz dehidriranih jagod. Prav tako smo v grozdnem soku iz dehidriranih jagod izmerili višje titrabilne kisline. Stopnja alkohola je bila višja v vinih, pridelanih iz dehidriranih jagod. Vina so se razlikovala tudi po vsebnosti skupnih antocianov, ti so bili višji v vinih iz dehidriranih jagod kar sovpada z izmerjenimi podatki o višji vsebnosti skupnih polifenolov v vinu iz dehidriranih jagod. Razlike smo opazili tudi v intenziteti barve vina, katera je bila višja v vinih iz dehidriranih jagod, medtem ko je bil odtenek barve višji v vinih iz nedehidriranih jagod. Senzorična analiza pridelanih vin je pokazala, da so bila vina, pridelana iz dehidriranih jagod, ocenjena kot bolj sadna (rdeče in temno sadje) in manj zelena, čeprav razlike niso bile statistično značilne. Dehidracija grozdnih jagod v poznem dozorevanju je vplivala na pridelek, vsebnost topne suhe snovi in skupnih kislin v grozdju ter značilno vplivala na alkohol in barvne parametre vina. Razlike v senzorični zaznavi so bile manj izrazite.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: dehidracija jagod, sončni ožig, Vitis vinifera L. 'Barbera', indeks dehidracije, mikro-vinifikacija, kemijski parametri vina, antociani, senzorika vina
Objavljeno: 14.10.2019; Ogledov: 4136; Prenosov: 152
.pdf Polno besedilo (2,29 MB)

17.
High spatial heterogeneity of water stress levels in Refošk grapevines cultivated in Classical Karst
Andrea Nardini, Katja Šuklje, Klemen Lisjak, Andreja Vanzo, Francesco Petruzzellis, Sara Natale, Luca Bariviera, Alberto Calderan, Alenka Mihelčič, Jan Reščič, Paolo Sivilotti, 2022, izvirni znanstveni članek

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...status, drought stress, grape quality, phenolic profile, vitis vinifera...
Ključne besede: Classical Karst, water status, drought stress, grape quality, phenolic profile, vitis vinifera
Objavljeno: 11.11.2021; Ogledov: 949; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (4,92 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh