Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KEMIJSKA IN SENZORIČNA ANALIZA TIPIČNIH AROMATIČNIH LASTNOSTI VIN SORTE 'MODRA FRANKINJA'
Urban Hlade, 2023, diplomsko delo

Opis: 'Modra frankinja' (Vitis vinifera L.) je tradicionalna slovenska sorta grozdja, a kljub temu Slovenci o njej nismo dovolj seznanjeni. Tudi ko gledamo širši vinski svet, opazimo, da o tej sorti in njenih značilnostih vemo zelo malo. Po naših podatkih aromatične tipičnosti vin sorte 'Modra frankinja' še niso bile raziskane. Diplomsko delo je prva tovrstna raziskava te sorte. V delu smo želeli raziskati aromatične lastnosti vin te sorte s pomočjo neformalne senzorične analize. Na ta način smo povzeli katere senzorične note so na splošno izrazite pri obravnavani sorti vina. V nadaljevanju smo s kemijsko analizo aromatičnih spojin vzorcev vina to še kemijsko ovrednotili. Pri kemijski analizi smo se osredotočili na štiri skupine spojin, ki po našem mnenju krojijo tipičnost arom vin sorte 'Modra frankinja'. To so: monoterpeni, estri, norizoprenoidi in C6-alkoholi. Rezultati kažejo, da so prav predstavniki skupine terpenov tisti, ki se pojavljajo v največjih koncentracijah v obravnavanih vinih in pomembno krojijo aromatični profil vin 'Modra frankinja'. C13-norizoprenoidi so bili prisotni v večjih koncentracijah pri vzorcih sortnega vina 'Modra frankinja', kot pri vinih 'Modri pinot' ali vinih bordojskih sort. A še vedno vsebnosti C13-norizoprenoidi ostajajo precej manjše od zaznavnih senzoričnih pragov teh spojin.
Ključne besede: Vino, vitis vinifera L. 'Modra frankinja', kemijska analiza, estri, terpeni, norisoprenoidi, C6-alkoholi, plinski kromatograf, GC-MS.
Objavljeno v RUNG: 04.07.2023; Ogledov: 2472; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

2.
Vpliv vinogradniških tehnologij na vsebnost metabolitov v grozdju sorte ‘Modra frankinja’
Ana Marija Tomše, 2015, diplomsko delo

Opis: V grozdju sorte ‘Modra frankinja’ (Vitis vinifera L.), vinorodni okoliš Dolenjska, smo leta 2013 preučevali vpliv vinogradniških tehnologij: odstranjevanja listov v predelu grozdja (razlistanja) pred fazo cvetenja in redčenja grozdja v fazi vèraison v primerjavi s kontrolo. Grozdje smo vzorčili teden pred trgatvijo, v času trgatve in teden po tem. V svežem grozdnem soku smo določili vsebnost suhe snovi, skupnih titrabilnih kislin in pH-vrednost. Vsebnost in profil antocianov smo določili v metanolnih ekstraktih grozdnih kožic s pomočjo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti. Redčenje grozdja v fazi vèraison je vplivalo na statistično značilno večje povprečne: mase kožic, vsebnosti suhe snovi in pH-vrednosti v primerjavi z razlistanjem pred fazo cvetenja ob času trgatve in teden po tem, medtem ko se kontrola ni statistično značilno razlikovala od redčenja grozdja. Razlike v povprečni masi grozdja in vsebnosti skupnih titrabilnih kislin med tehnologijami niso bile statistično značilne ob nobenem terminu vzorčenja. Povprečna vsebnost skupnih monomernih antocianov v grozdju je bila ob času trgatve največja pri redčenju grozdja v fazi vèraison, vendar razlike med tehnologijami niso bile statistično značilne. Malvidin 3-glukozid je najbolj zastopan antocian pri sorti ‘Modra frankinja’. Lastnost sorte je tudi manjša vsebnost acilatov od kumaratov. Redčenje grozdja v fazi vèraison je najbolj vplivalo na izboljšano kakovost grozdja glede na spremljane parametre.
Ključne besede: ‘Modra frankinja’ (Vitis vinifera L.), odstranjevanje listov pred fazo cvetenja, redčenje grozdja v fazi vèraison, antociani, profil antocianov.
Objavljeno v RUNG: 15.09.2015; Ogledov: 8912; Prenosov: 313
.pdf Celotno besedilo (3,95 MB)

Iskanje izvedeno v 0.01 sek.
Na vrh