1. Water stress impacts on grapevine functioning and possible adaptation measures : lecture at the winter school, organized in the frame of an Erasmus+ Blended Intensive Programme (BIP), University of Udine, 4. 2. 2025Jan Reščič, 2025, predavanje na tuji univerzi Opis: Europe is the continent which is heating up with the highest speed. In viticulture every year we face extreme weather events, from higher rainfalls to droguth periods. It is therefore important to know what water stress (lack of water) is and how it impacts the physiology and metabolism of grapevine plants. In addition in the lecture, main measures on how to adapt the viticulture to water stress, are presented and discussed.
Ključne besede: podnebne spremembe, vodni stres, vinska trta, prilagajanje
Objavljeno v RUNG: 14.02.2025; Ogledov: 569; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. |
4. Prisotnost mikroplastike in njena pestrost v vodnem stolpcu in školjkah klapavicah (Mytilus galloprovincialis) iz školjčišč slovenskega morjaIrma Hostnik, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, katera lokacija v slovenskem morju je najbolj primerna za intenzivno gojenje školjk klapavic (Mytilus galloprovincialis) s stališča prisotnosti mikroplastike in na kateri globini so klapavice najmanj podvržene njenemu vplivu. Analizirali smo mikroodpadke, vključujoč mikroplastiko, v vzorcih morske vode ter školjkah iz školjčišč na Debelem rtiču, Seči in Strunjanu. Morsko vodo smo vzorčili z bencinsko črpalko ter na plovilu filtrirali prečrpano vodo na situ s porami 100 µm (vzorčenje in-situ). Na posameznem vzorčnem mestu smo prečrpali tri paralelne vzorce 1 m3 morske vode na dveh globinah. Skupno smo analizirali filtrate 18 m3 morske vode. Poleg morske vode smo na globini vzorčenja vode odvzeli školjke klapavice, in sicer petdeset školjk na posamezni globini. Analizirali smo torej skupno tristo školjk, sto školjk iz vsakega od treh školjčišč. Prisotnost mikroodpadkov in mikroplastike smo potrdili v vseh vzorcih vode. Z najvišjimi koncentracijami mikroodpadkov je izstopala zgornja vzorčna plast školjčišča na Debelem rtiču. Mikroodpadke smo našli v kar 75,7 % školjk. Najvišje povprečno število mikroodpadkov na školjko smo ugotovili pri školjkah iz školjčišča v Strunjanu.
Ključne besede: mikroplastika, vodna črpalka, školjke, vodni stolpec, morje, koncentracija mikroodpadkov, koncentracija mikroplastike, FTIR
Objavljeno v RUNG: 09.10.2023; Ogledov: 2803; Prenosov: 27
 Celotno besedilo (5,02 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. UPORABA NARAVNIH SLEDIL ZA DOLOČANJE ZNAČILNOSTI KRAŠKIH IZVIROV NA OBROBJU PLANINSKEGA POLJA (JZ Slovenija)Teja Melinc, 2019, magistrsko delo Opis: Izvir Malenščica je pomemben vir oskrbe s pitno vodo za približno 21.000 prebivalcev v občinah Postojna in Pivka. Poleg izvira Unice je eden od dveh večjih kraških izvirov na južnem robu Planinskega kraškega polja v jugozahodni Sloveniji. Oba izvira se polnita iz kompleksnega kraškega sistema, za katerega je značilna izmenjava med površinskim in podzemnim tokom.
Pri določanju značilnosti kraških izvirov smo uporabili metodo sledenja z naravnimi sledili, ki vključuje merjenje naravnih lastnosti vode, kot so pretok, temperatura, električna prevodnost in kemijska sestava vode v različnih točkah znotraj kraškega vodonosnega sistema in pri tem merimo spreminjanje teh parametrov s časom ob različnih hidroloških pogojih. Za preučevanje in obdelavo teme magistrske naloge smo imeli štiri skupine podatkov, ki smo jih predhodno zbrali in ustrezno obdelali.
Prva skupina je zajemala podatke merjenja specifične električne prevodnosti v 30-minutnih intervalih v obeh izvirih ter ponikalnicah Pivka in Rak v njunem prispevnem zaledju za obdobje od 15. 10. 2016 do 4. 1. 2017, ko so hidrološke razmere variirale od nizke do visoke vodne gladine in nato spet v bolj suho obdobje konec leta 2016. Druga skupina je zajemala podatke občasnih osnovnih kemijskih analiz ter analiz kovin za izvir Malenščica za daljše obdobje, in sicer od 17. 4. 2007 do 10. 10. 2017. Tretja skupina podatkov predstavlja rezultate analize kemijskih in mikrobioloških podatkov v obeh izvirih in obeh ponikalnicah med vodnim valom za obdobje od 7. 9. 2017 do 3. 10. 2017. Četrti sklop podatkov pa spet zajema za vse štiri lokacije rezultate, pridobljene v sklopu izdelave magistrske naloge, z izvedbo podrobnega vzorčenja in kemijsko analizo vzorcev v času vodnega vala za obdobje od 10. 5. 2019 do 15. 5. 2019. Primerjava različnih skupin podatkov za štiri vzorčevalna mesta (Malenščica, Unica, Rak in Pivka) je omogočila boljše razumevanje odnosov med različnimi deli zaledja in spreminjanja njihovih deležev pri napajanju obeh izvirov ob različnih hidroloških razmerah. Na osnovi določitve časovnih zamikov med vrhovi in doli krivulj specifične električne prevodnosti smo tudi ocenili navidezne hitrosti toka podzemne vode med ponikalnicami in izviri.
Na podlagi primerjave sprememb fizikalnih, kemijskih in mikrobioloških parametrov za različne padavinske in hidrološke razmere izvirov in vodnih tokov v njunem zaledju smo lahko sklepali o značilnostih pretakanja podzemne vode v obravnavanem kraškem vodonosniku.
Ključne besede: Naravna sledila, kras, Planinsko polje, vodni vir, fizikalni in kemijski parametri, mikrobiološki parametri.
Objavljeno v RUNG: 25.11.2019; Ogledov: 6248; Prenosov: 126
Celotno besedilo (2,95 MB) |
10. Količinsko in kakovostno ovrednotenje vodnih virov v razpoklinskem in kraškem vodonosniku na območju občine PostojnaŠpela Maček, 2018, magistrsko delo Opis: Glavni vir pitne vode na območju občin Postojna in Pivka je kraški vodni vir Malenščica. Izdatnost vodnega vira je dovolj velika, da zagotavlja zadostno količino vode tudi ob nizkem vodostaju, zaradi velikega prispevnega zaledja pa je kakovost vode stalno ogrožena. Magistrska naloga opisuje izvire na območju razpoklinskega vodonosnika Planinske gore in kraški izvir Korentan, ki predstavljajo možne rezervne vodne vire. V nalogi smo te vodne vire podrobneje opisali, proučili smo geološke in hidrogeološke značilnosti obravnavanega območja in izdelali litološko ter hidrogeološko karto, opredelili dejanske in potencialne vire onesnaženja. Obstoječe podatke o fizikalno kemijskih in mikrobioloških lastnostih izvirov smo dopolnili z občasnim vzorčenjem in analizami teh parametrov v obdobju od aprila 2016 do januarja 2018. Na osnovi primerjave rezultatov analiz smo sklepali na značilnosti vodonosnikov v zaledju izvirov, primerjava s Pravilnikom o pitni vodi pa je omogočila tudi oceno njihove kakovosti. Ocenili smo razpoložljive količine podzemne vode z izračunom količine infiltriranih padavin na območju vodonosnikov in oceno specifičnega odtoka z območja napajanja vodonosnika. Izsledke smo povezali v oceno primernosti obeh območij kot rezervnega vodnega vira glede na kakovostno in količinsko stanje. Povzamemo lahko, da vodni vir Korentan v času srednjega odtoka količinsko zadostuje za uporabo, v času nizkega odtoka pa je njegova kapaciteta premajhna. Vodonosnik Planinske gore pa ima dovolj vode tudi ob minimalnem vodostaju in bi ob ustrezni tehnični rešitvi lahko pokril potrebe po pitni vodi na tem območju. Surova voda obeh vodnih virov je glede na mikrobiološke raziskave neprimerna za distribucijo, saj je bakteriološko oporečna. S primerno tehnologijo čiščenja pa bi bila primerna za uporabo.
Ključne besede: kraški in razpoklinski vodonosnik, kakovost, količina, vodni vir, Planinska gora, Korentan
Objavljeno v RUNG: 12.09.2018; Ogledov: 5452; Prenosov: 186
Celotno besedilo (6,86 MB) |
