Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 14 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
Analiza mikroplastike v izbranih površinskih in podzemeljskih kraških vodah
Lara Valentić, 2018, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrskega dela smo se osredotočili na postojnsko in škocjansko območje, kjer so bila opravljena vzorčenja ponikalnic Pivke in Reke z delom njunih porečij ter jamami, ki so z rekama povezane. Vzorčenja smo opravili v površinskem toku obeh ponikalnic, iztoku iz čistilne naprave v Postojni in Ilirski Bistrici, v različnih vodnih telesih v jamah (ponvicah, lužah in podzemeljskem toku ponikalnic) ter deževnici na obeh območjih. V okolici Postojne smo vzorčili izvir Malni, ki celotno Pivško kotlino oskrbuje s pitno vodo, in površinski tok reke Unice na Planinskem polju. Na škocjanskem območju smo vzorčili iztok iz smetišča Globovnik pri Ilirski Bistrici, umetno jezero Mola, izvire Timave in izvir Brojenca, ki se neposredno izlivajo v Jadransko morje. Kjer je bilo mogoče, smo odvzeli tudi vzorce sedimenta. Skupno je bilo z obeh območij zbranih 58 vzorcev vode in 29 vzorcev sedimenta. Izmed vseh 87 vzorcev je bila mikroplastika prisotna v 31 vzorcih – 26 je bilo vodnih vzorcev, mikroplastiko pa je vsebovalo tudi 5 vzorcev sedimenta. Vzorci sedimenta z mikroplastiko so bili najdeni izključno na škocjanskem območju. Mikroplastika je bila najdena tudi v vzorcih deževnice.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...kraške vode, Postojnska jama, Škocjanske jame, porečje, vodni vzorci, vzorci sedimenta...
Ključne besede: mikroplastika, kraške vode, Postojnska jama, Škocjanske jame, porečje, vodni vzorci, vzorci sedimenta
Objavljeno: 30.08.2018; Ogledov: 3609; Prenosov: 209
.pdf Polno besedilo (22,17 MB)

12.
Količinsko in kakovostno ovrednotenje vodnih virov v razpoklinskem in kraškem vodonosniku na območju občine Postojna
Špela Maček, 2018, magistrsko delo

Opis: Glavni vir pitne vode na območju občin Postojna in Pivka je kraški vodni vir Malenščica. Izdatnost vodnega vira je dovolj velika, da zagotavlja zadostno količino vode tudi ob nizkem vodostaju, zaradi velikega prispevnega zaledja pa je kakovost vode stalno ogrožena. Magistrska naloga opisuje izvire na območju razpoklinskega vodonosnika Planinske gore in kraški izvir Korentan, ki predstavljajo možne rezervne vodne vire. V nalogi smo te vodne vire podrobneje opisali, proučili smo geološke in hidrogeološke značilnosti obravnavanega območja in izdelali litološko ter hidrogeološko karto, opredelili dejanske in potencialne vire onesnaženja. Obstoječe podatke o fizikalno kemijskih in mikrobioloških lastnostih izvirov smo dopolnili z občasnim vzorčenjem in analizami teh parametrov v obdobju od aprila 2016 do januarja 2018. Na osnovi primerjave rezultatov analiz smo sklepali na značilnosti vodonosnikov v zaledju izvirov, primerjava s Pravilnikom o pitni vodi pa je omogočila tudi oceno njihove kakovosti. Ocenili smo razpoložljive količine podzemne vode z izračunom količine infiltriranih padavin na območju vodonosnikov in oceno specifičnega odtoka z območja napajanja vodonosnika. Izsledke smo povezali v oceno primernosti obeh območij kot rezervnega vodnega vira glede na kakovostno in količinsko stanje. Povzamemo lahko, da vodni vir Korentan v času srednjega odtoka količinsko zadostuje za uporabo, v času nizkega odtoka pa je njegova kapaciteta premajhna. Vodonosnik Planinske gore pa ima dovolj vode tudi ob minimalnem vodostaju in bi ob ustrezni tehnični rešitvi lahko pokril potrebe po pitni vodi na tem območju. Surova voda obeh vodnih virov je glede na mikrobiološke raziskave neprimerna za distribucijo, saj je bakteriološko oporečna. S primerno tehnologijo čiščenja pa bi bila primerna za uporabo.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...območju občin Postojna in Pivka je kraški vodni vir Malenščica. Izdatnost vodnega vira je dovolj...
Ključne besede: kraški in razpoklinski vodonosnik, kakovost, količina, vodni vir, Planinska gora, Korentan
Objavljeno: 12.09.2018; Ogledov: 2841; Prenosov: 140
.pdf Polno besedilo (6,86 MB)

13.
UPORABA NARAVNIH SLEDIL ZA DOLOČANJE ZNAČILNOSTI KRAŠKIH IZVIROV NA OBROBJU PLANINSKEGA POLJA (JZ Slovenija)
Teja Melinc, 2019, magistrsko delo

Opis: Izvir Malenščica je pomemben vir oskrbe s pitno vodo za približno 21.000 prebivalcev v občinah Postojna in Pivka. Poleg izvira Unice je eden od dveh večjih kraških izvirov na južnem robu Planinskega kraškega polja v jugozahodni Sloveniji. Oba izvira se polnita iz kompleksnega kraškega sistema, za katerega je značilna izmenjava med površinskim in podzemnim tokom. Pri določanju značilnosti kraških izvirov smo uporabili metodo sledenja z naravnimi sledili, ki vključuje merjenje naravnih lastnosti vode, kot so pretok, temperatura, električna prevodnost in kemijska sestava vode v različnih točkah znotraj kraškega vodonosnega sistema in pri tem merimo spreminjanje teh parametrov s časom ob različnih hidroloških pogojih. Za preučevanje in obdelavo teme magistrske naloge smo imeli štiri skupine podatkov, ki smo jih predhodno zbrali in ustrezno obdelali. Prva skupina je zajemala podatke merjenja specifične električne prevodnosti v 30-minutnih intervalih v obeh izvirih ter ponikalnicah Pivka in Rak v njunem prispevnem zaledju za obdobje od 15. 10. 2016 do 4. 1. 2017, ko so hidrološke razmere variirale od nizke do visoke vodne gladine in nato spet v bolj suho obdobje konec leta 2016. Druga skupina je zajemala podatke občasnih osnovnih kemijskih analiz ter analiz kovin za izvir Malenščica za daljše obdobje, in sicer od 17. 4. 2007 do 10. 10. 2017. Tretja skupina podatkov predstavlja rezultate analize kemijskih in mikrobioloških podatkov v obeh izvirih in obeh ponikalnicah med vodnim valom za obdobje od 7. 9. 2017 do 3. 10. 2017. Četrti sklop podatkov pa spet zajema za vse štiri lokacije rezultate, pridobljene v sklopu izdelave magistrske naloge, z izvedbo podrobnega vzorčenja in kemijsko analizo vzorcev v času vodnega vala za obdobje od 10. 5. 2019 do 15. 5. 2019. Primerjava različnih skupin podatkov za štiri vzorčevalna mesta (Malenščica, Unica, Rak in Pivka) je omogočila boljše razumevanje odnosov med različnimi deli zaledja in spreminjanja njihovih deležev pri napajanju obeh izvirov ob različnih hidroloških razmerah. Na osnovi določitve časovnih zamikov med vrhovi in doli krivulj specifične električne prevodnosti smo tudi ocenili navidezne hitrosti toka podzemne vode med ponikalnicami in izviri. Na podlagi primerjave sprememb fizikalnih, kemijskih in mikrobioloških parametrov za različne padavinske in hidrološke razmere izvirov in vodnih tokov v njunem zaledju smo lahko sklepali o značilnostih pretakanja podzemne vode v obravnavanem kraškem vodonosniku.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...Naravna sledila, kras, Planinsko polje, vodni vir, fizikalni in kemijski parametri, mikrobiološki parametri....
Ključne besede: Naravna sledila, kras, Planinsko polje, vodni vir, fizikalni in kemijski parametri, mikrobiološki parametri.
Objavljeno: 25.11.2019; Ogledov: 2416; Prenosov: 89
.pdf Polno besedilo (2,95 MB)

14.
Voda je najpomembnejši strateški izziv
Drago Papler, 2019, strokovni članek

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...elektroenergetika, hidrologija, vodni viri, vodni potencial...
Ključne besede: elektroenergetika, hidrologija, vodni viri, vodni potencial
Objavljeno: 20.05.2020; Ogledov: 1447; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (10,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh