1. |
2. VPLIV KOVINSKIH IONOV NA IZGUBO SADNE AROMATIKE MLADIH BELIH VINMatic Ferjančič, 2020, diplomsko delo Opis: Zaradi dejstva, da se kar nekaj slovenskih svežih belih vin že v kratkem obdobju po trgatvi sooča s posledicami netipičnega staranja (ATA), ki se kaže predvsem v hitri izgubi intenzivne sadne aromatike, smo se odločili, da bomo v diplomskem delu raziskali vzroke, ki pripeljejo do tega vedno bolj perečega problema. Ob preučevanju literature, povezane s to tematiko, smo naleteli na podatke, da bi lahko bila izguba intenzivne sadne aromatike (hidroliza estrov) povezana s povečanimi vsebnostmi kovinskih ionov v vinih. Poleg tega smo zasledili tudi raziskave, v katerih raziskovalci dokazujejo, da večja vsebnost antioksidantov v vinih pomaga zaščititi sadne estre. Da bi te informacije preverili, smo se odločili narediti poskus, v katerem smo v različnih obravnavanjih v vino sorte Sauvignon dodali realne količine kovinskih ionov in antioksidantov. Tako pripravljene vzorce smo nato pospešeno starali 50 dni pri 30 °C. Po koncu staranja smo estre iz vzorcev ekstrahirali z dietil etrom in te ekstrakte analizirali z uporabo plinskega kromatografa s plamenskim ionizacijskim detektorjem (GC-FID). Ugotovili smo, da kovinski ioni vplivajo na zmanjšanje količine estrov v izbranem vinu. Ravno tako smo ugotovili, da večja vsebnost antioksidantov v vinu, ki vsebuje več kovinskih ionov, pomaga zmanjšati hidrolizo estrov. Tekom izvedbe poskusa smo se soočili s kar nekaj ovirami in tako spoznali, da za pospešeno staranje vzorcev za analizo estrov ni primeren vsak material posodic. Pri stekleničkah smo opazili, da je med uporabo novega in opranega rabljenega stekla po 50-dnevnem staranju velika razlika v vsebnosti estrov v vzorcih. Možno je, da se med staranjem iz natrijevega borosilikatnega stekla v vino ekstrahirajo kovinski ioni, ki na tak način kontaminirajo vzorce. Pri polipropilenski (PP) embalaži pa smo opazili, da se med staranjem količina estrov v vzorcih zmanjša bolj kot v opranem rabljenem steklu. Vzrok za to je najverjetneje v adsorpciji estrov na stene PP posode.
Ključne besede: vino, estri, kovinski ioni, antioksidanti, ATA, plinski kromatograf s plamenskim ionizacijskim detektorjem, GC-FID, izguba sadne aromatike, vpliv materiala embalaže na hidrolizo estrov
Objavljeno v RUNG: 29.07.2020; Ogledov: 6151; Prenosov: 135
 Celotno besedilo (1,43 MB) |
3. Staranje nitrogvajakola pod vplivom sončne svetlobeAjda Delić, 2020, magistrsko delo Opis: Nitrogvajakoli so rumeno obarvane spojine, ki prispevajo k absorpciji rjavega ogljika v ozračju. Na podnebje vplivajo z absorbiranjem svetlobe v bližnjem UV in vidnem delu spektra, saj po absorpciji sproščajo toploto, kar vodi v ogrevanje ozračja. Poleg tega imajo škodljiv vpliv tudi na ekosistem. Prisotnost v ozračju in njihovi mehanizmi nastanka so že raziskani, mehanizmi razpadanja v vodni fazi ozračja pa so malo znani. V tem delu smo raziskali, kako sončna svetloba vpliva na staranje nitrogvajakolov v ozračju. Z uporabo fotospektroskopije smo najprej proučili spektroskopske lastnosti vodnih raztopin gvajakola, 4-nitrogvajakola, 5-nitrogvajakola in dinitrogvajakola ter kako nanje vpliva pH. Preiskovani nitrogvajakoli v vidnem delu spektra močno absorbirajo le pri visokih pH, dinitrogvajakol pa zaradi nekoliko nižjega pKa absorbira tudi že pri rahlo kislih pH vrednostih. pH raztopin 4-nitrogvajakola in 5-nitrogvajakola različnih koncentracij smo pred fotolizo prilagodili na vrednost atmosferskih vod (pH okoli 5), nato pa smo jih izpostavili sončnemu simulatorju z močjo enega sonca. Produkte fotorazgradnje smo ločili in identificirali s tekočinsko kromatografijo sklopljeno s pretočnim spektrometrom in tandemskim masnim spektrometrom (LC-UV/Vis-MS/MS). Fotorazgradnja nitrogvajakolov poteka zelo počasi. Najdeni produkti imajo ohranjen aromatski obroč in eno ali več nitro skupin (dinitrogvajakol, 4-nitrokatehol). Zaključimo lahko, da so nitrogvajakoli v vodni fazi ozračja obstojni, absorbirajo v širokem območju pH vrednosti in s svojimi absorpcijskimi lastnostmi skupaj s produkti fotorazgradnje prispevajo k vplivu rjavega ogljika na podnebje.
Ključne besede: Rjavi ogljik, nitrogvajakol, fotorazpad, spektroskopske lastnosti, vpliv pH, identifikacija produktov, LC-UV/Vis-MS/MS
Objavljeno v RUNG: 03.06.2020; Ogledov: 5567; Prenosov: 140
Celotno besedilo (1,62 MB) |
4. Komparativna analiza procesa proizvodnje ventilatorjev v podjetju Hidria Rotomatika; primerjava tipov ventilatorjev z vidika življenjskega ciklaMerisa Kapić, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je z metodo analize življenjskega cikla ocenjen vpliv na okolje dveh ventilatorjev proizvajalca Hidria Rotomatika: starejši model R-11 in novejši HEC-10. Analiza zajema proizvodno fazo in fazo uporabe izdelka, medtem ko je faza razgradnje zaradi kompleksnosti in pomanjkanja podatkov iz analize vseživljenjskega cikla izključena. Analiza je pokazala, da ima v proizvodni fazi novejši model HEC-10 nekoliko manjši negativni vpliv na okolje. Model R-11 ima večji negativni vpliv na okolje v skoraj vseh kategorijah, razen kategorij raba tal in izraba mineralnih virov. Model R-11 ima za 8,8 % večji vpliv na zdravje ljudi in za 6,9 % večji vpliv na izrabo virov, medtem ko ima na drugi strani model HEC-10 za 5,1 % večji vpliv na kakovost ekosistemov. Večja razlika med ventilatorjema nastane v fazi uporabe, kjer model HEC-10 pokaže sodobno zasnovo in je zaradi manjše rabe energije prijaznejši okolju. Pri vseh kategorijah je poleg izrabe mineralnih virov imela poraba električne energije med obratovanjem največji negativni vpliv na okolje. Na zmanjšanje negativnega vseživljenjskega vpliva obeh ventilatorjev na okolje je torej ključnega pomena zmanjšanje rabe električne energije v fazi uporabe.
Ključne besede: Analiza življenjskega cikla, življenjski cikel izdelka, ventilatorji, vpliv na okolje, industrijska ekologija
Objavljeno v RUNG: 30.10.2019; Ogledov: 6328; Prenosov: 95
Celotno besedilo (1,19 MB) |
5. Prepoznavnost izbrane zavarovalne družbe in trženje njihovih storitev v Upravni enoti AjdovščinaLuka Česen, 2019, diplomsko delo Opis: Konkurenca na področju zavarovalništva je velika in trg zahteven. Zavarovalnice med seboj tekmujejo za prepoznavnost svojih ponudb in storitev. Zavarovanje pomeni varnost pred določenim dogodkom ali dejstvom.
V trženjskem smislu je zavarovanje prodaja obljube zavarovalnice na zavarovalnem trgu z namenom, da v primeru škodnega dogodka nadomesti finančne posledice, poškodbe ali izgube z odškodnino. Na enega ključnih dejavnikov, ki odločajo o sklenitvi zavarovanja pri izbrani zavarovalnici, vpliva profesionalni zavarovalni zastopnik. Življenjska zavarovanja so dolgoročna zavarovanja, saj se večinoma sklepajo za zavarovano obdobje daljše od 10 let. Stranka se z odločitvijo o sklenitvi življenjskega zavarovanja sreča lahko le enkrat v življenju. Za sklenitev življenjskega zavarovanja se odločimo, ker želimo zagotoviti varnost družini v primeru smrti, dodatna sredstva k pokojnini ali dodatno zavarovanje za poplačilo kredita, ki smo ga najeli v primeru naše smrti.
Zavarovalnica Adriatic Slovenica d. d. nudi strankam svoje storitve v stabilni, razvejani tržni mreži tudi na območju upravne enote Ajdovščina.
V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili zavarovanje na splošno, oblike življenjskih zavarovanj, trženje zavarovalnih storitev, dejavnost, trg in položaj Skupine AS (Adriatic Slovenica d. d.). V analitičnem delu smo analizirali prepoznavnost Adriatic Slovenica d. d. in trženje zavarovalnih storitev na območju upravne enote Ajdovščina. Z analizo o prepoznavanju Skupine AS in trženjskih zavarovalnih storitev smo prišli do sklepov in ugotovitev, ki bi morda pomagali podjetju, da bi z večjim marketinškim vložkom bolj pritegnili potrošnike.
Ključne besede: Adriatic Slovenica d. d., zavarovalnica, zavarovalništvo, trženje zavarovalnih storitev, prepoznavanje, analiza, sociodemografski vpliv
Objavljeno v RUNG: 03.04.2019; Ogledov: 5860; Prenosov: 216
Celotno besedilo (1,85 MB) |
6. ANALIZA EKSPLOZIVNOSTI IN DOLOČITEV VARNOSTNIH UKREPOV PRI PROIZVODNJI ALUMINIJEVEGA PRAHUJanez Balantič, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava stanje na področju prašnih eksplozij v svetu. Na začetku so opisani prvi znanstveni pristopi k tej problematiki z navedbo statističnih podatkov, ki jim sledi opis znanstvenih teorij nastanka eksplozije. Zatem sledi predstavitev teoretičnih in zakonodajnih načinov za preprečitev eksplozije. Prikazana so doslej znana dejstva in različne teorije o vplivih aluminija na okolje in človeško telo. Pojasnjena je nevarnost eksplozije aluminijevih prahov ter podani napotki za varno in zdravo delo v eksplozijsko roženih prostorih.
V eksperimentalnem delu smo določili osnovne karakteristike in lastnosti izbranih treh vzorcev Al prahu (dva prahova in zdrob), ki se proizvajajo. Vzorcem smo določili velikost in porazdelitev velikosti delcev, specifično površino delcev in termične lastnosti s termično analizo (TG/DTA). Obliko delcev vzorcev Al prahu smo določili z vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM). Sledila je določitev minimalne vžigne energije MVE in maksimalnega eksplozijskega tlaka (pmax), maksimalne hitrosti rasti tlaka pri eksploziji (Δp/Δt)max ter izračun deflagracijskega indeksa prahu (Kst). Iz rezultatov analiz smo potrdili hipotezo, da so manjši delci eksplozijsko bolj občutljivi in popolneje izgorevajo ter kot taki pomenijo večje tveganje za nastanek prašne eksplozije. Ugotovili smo tudi, da so Al prahu z manjšimi delci dodani dodatki za zmanjšanje občutljivosti. Za konec smo dobljene rezultate primerjali z dostopnimi literaturnimi navedbami in ugotovili, da so odstopanja prevelika za varno uporabo. Zato je zaradi zagotavljanja zadostne varnosti pred načrtovanjem in delom priporočljivo določiti vsaj velikost in porazdelitev velikosti prašnih delcev. Ta podatek nam namreč omogoči, da v večini literature med kopico podatkov najdemo približno ustrezen vzorec. Seveda pa je potrebno za večjo verjetnost še bolje okarakterizirati vzorce in izvesti še več preizkusov, kar smo v našem primeru tudi izvedli.
Vsaka eksplozija poleg takojšnjih vplivov na ljudeh in okolju pusti tudi dolgotrajne posledice, ki jih z današnjim stanjem tehnike in meritvami niti ne opazujemo in reguliramo. Zato velja, da je najboljši način preprečitve negativnih vplivov eksplozije onemogočanje pogojev za njen nastanek.
Ključne besede: aluminijev prah, prašna eksplozija, eksplozijski parametri, varnostni ukrepi pri proizvodnji aluminijevega prahu, vpliv aluminija na okolje in človeka
Objavljeno v RUNG: 04.09.2017; Ogledov: 8117; Prenosov: 366
Celotno besedilo (7,48 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Optimized frequency dependent photothermal beam deflection spectroscopyMladen Franko, Dorota Korte, Humberto Cabrera, 2016, izvirni znanstveni članek Opis: In the paper the optimization of the experimental setup for photothermal beam deflection spectrometry is performed by analyzing the influence of its geometrical parameters (detector and sample position, probe beam radius and its waist position etc) on the detected signal. Furthermore,
the effects of fluid’s thermo-optical properties, for optimized geometrical configuration, on the
measurement sensitivity and uncertainty determination of sample thermal properties is also studied.
The examined sample is a recently developed CuFeInTe3 material. Results show, that it is a complex problem to choose the proper geometrical configuration as well as
sensing fluid to enhance the sensitivity of the method. A signal enhancement is observed at low modulation frequencies by placing the sample in acetonitrile (ACN), while at high modulation frequencies the sensitivity is higher for measurements made in air. For both, detection in air and
acetonitrile the determination of CuFeInTe3 thermal properties is performed. The determined values of thermal diffusivity and thermal conductivity are (0.048 ± 0.002) × 10−4 m2 s−1 and 4.6 ± 0.2 W m−1 K−1 and (0.056 ± 0.005) × 10−4 m2 s−1 and 4.8 ± 0.4 W m−1 K−1 for ACN and air,
respectively. It is seen, that the determined values agree well within the range of their measurement uncertainties for both cases, although the measurement uncertainty is two times lower for the measurements in ACN providing more accurate results. The analysis is performed by the use of
recently developed theoretical description based on the complex geometrical optics. It is also shown, how the presented work fits into the current status of photothermal beam deflection spectroscopy.
Ključne besede: Optitermi, na spektrometrija, toplotna difuzivnost, toplotna prevodnost, polprevodniki, vpliv topila
Objavljeno v RUNG: 07.11.2016; Ogledov: 6516; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. VPLIV KOPALCEV NA BENTOŠKE NEVRETENČARJE V OBALNEM PASU BOHINJSKEGA JEZERAVanja Kristančič, 2016, diplomsko delo Opis: V letu 2008 smo v litoralnem pasu Bohinjskega jezera od junija do semptembra trikrat vzorčili na sedmih izbranih mestih, da bi ocenili vpliv kopalcev na številčnost bentoških nevretenčarjev (makroinvertebratov). Primerjali smo številčnost populacij med vzorčnimi mesti in pripadajočim referenčnim mestom (referenčno mesto 1 z vzorčnimi mesti 1 in 2 ter referenčno mesto 2 z vzorčnimi mesti 3, 4 in 5). Zajeli smo 21 plastenk z bentoškimi vzorci (vsaka predstavlja 0,64 m2 površine litoralnega pasu v jezeru na globini 0,5 m dveh referenčnih in petih vzorčnih mest, ki predstavljajo s turisti različno obremenjene dele vzhodnega obrežja jezera (Kopalno območje Fužinski zaliv)). S presejanjem smo ločili vse osebke, večje od 2 mm. Po določanju organizmov smo označili 336 epic za 13 skupin: Nematoda (gliste), Bivalvia (školjke), Gastropoda (polži), Oligochaeta (maloščetinci), Hirudinea (pijavke), Ephemeroptera (enodnevnice), Plecoptera (vrbnice), Odonata (kačji pastirji), Coleoptera (hrošči), Heteroptera (stenice), Megaloptera (velekrilci), Trichoptera (mladoletnice), Diptera (dvokrilci). S pomočjo primerjave gibanja populacij med vzorčnimi mesti in ustreznim referenčnim mestom smo določili 3 kritična mesta (pri čolnarni, pri cerkvi sv. Janeza Krstnika in pri urejenem delu kopališča) in 3 kritične skupine (gliste, maloščetinci in dvokrilci).
Ključne besede: Bohinjsko jezero, Kopalno območje Fužinski zaliv, bentoški nevretenčarji, vpliv kopalcev.
Objavljeno v RUNG: 28.09.2016; Ogledov: 7226; Prenosov: 248
Celotno besedilo (1,55 MB) |
9. Razširjenost in velikost populacije nove invazivne vrste v Blejskem jezeru: školjka trikotničarka (Dreissena polymorpha (Pallas, 1771))Tina Hrovat, 2015, diplomsko delo Opis: Ena izmed invazivnejših tujerodnih vrst na svetu je školjka Dreissena polymorpha (Pallas, 1771), slovensko potujoča trikotničarka ali školjka trikotničarka (Remec–Rekar, Š., 2013). Naseljuje jezera, rezervoarje, bazene in lagune. Širjenje je opaženo predvsem v jezerih, kjer je velika številčnost fitoplanktona in je alkalna voda bogata s kalcijem in magnezijevimi solmi (Minchin, D. idr., 2002). Čeprav je stopnja rasti in številčnost školjke omejena z dejavniki, kot so pretok, razpoložljivost hrane in temperatura, se školjke brez trdne podlage ne morejo naseliti, razširiti ali razmnoževati (McLaughlan, C. in Aldridge, D. C., 2013). V jezerih školjke tvorijo velike populacije, kar pomeni tudi do 120.000 osebkov na kvadratni meter, to pa zaradi aktivne filtracije povzroča večjo prosojnost vode (Minchin, D. idr., 2002). Tako številčnost lahko dosežejo zaradi velike tolerance, saj se na različne življenjske razmere, kot so nihanja vodne gladine, povečana slanost in večja nihanja temperatur, hitro prilagodijo (Remec-Rekar, Š., 2013).
Do 19. stoletja je bila školjka prisotna le v Črnem, Kaspijskem in Azovskem morju. Med letoma 1800 in 1900 se je razširjenost školjke po Evropi povečala za dvakrat. Glavne možnosti za širitev so bile plovbe po celinskih vodah, še posebej po odprtju novih plovnih poti med vzhodno in srednjo Evropo v začetku leta 1800 (Birnbaum, C., 2011). Izjemno hitro se je razširila tudi v Severni Ameriki, kjer so jo prvič opazili leta 1988 v jezeru St. Clair (Minchin, D. idr., 2002). V slovenskih vodah je bila trikotničarka prvič opažena v reki Dravi, leta 2010 pa so jo opazili tudi v Blejskem jezeru (Remec-Rekar, Š., 2013). Od leta 2012 potapljači iz Društva za podvodne dejavnosti (DPD) Bled spremljajo njeno širitev po jezeru ter jo poskušajo s fizičnim odstranjevanjem tudi omejiti (DPD Bled).
V okolju, ki ga naseljujejo, povzročajo spremembe fizične in biološke strukture. Spremenijo obstoječe življenjske prostore in zagotovijo novo okolje za druge organizme, vplivajo na prehranjevalni splet in razpoložljivost hrane. Prav tako vplivajo na druge procese in stanja v ekosistemih, vključno z mineralizacijo hranil, razpoložljivostjo kisika in stopnjo sedimentacije (Karatayev, Y. A. idr., 2002).
Zaradi hitre prilagodljivosti, nevarnosti širitve in njihovega vpliva je treba zagotoviti učinkovit monitoring stanja školjk v Blejskem jezeru in okoliških vodah, v katere se lahko naselijo. S pomočjo tuje in domače znanstvene literature sem se seznanila z invazivno vrsto školjke v jezeru. V analizo školjk, ki so bile nabrane v Blejskem jezeru, smo zajeli velikostno in starostno strukturo populacije školjk ter obseg in gostoto poselitve. Na trinajstih naključno izbranih lokacijah smo s potapljači iz Društva za podvodne dejavnosti Bled (DPD) od januarja do junija 2015 školjke nabirali tedensko. Z vsake lokacije smo podrobno analizirali okoli 250 gramov naključno nabranih školjk, katerim smo izmerili dolžino, širino in višino, namen pa je bilo ugotoviti intenzivnost rasti, glede na posamezne lokacije in starost. Narejena pa je bila tudi biološka analiza vode, s katero sem preverjala prisotnost ličink veliger. Rezultati velikostne in starostne sestave kažejo na stabilnost populacije v jezeru. Iz podatkov o velikosti populacij iz prejšnjih let lahko ocenimo, da do večjega izboljšanja v jezeru ni prišlo.
Ključne besede: Školjka trikotničarka, Blejsko jezero, tujerodna vrsta, vpliv na okolje, velikost populacije, starost osebkov
Objavljeno v RUNG: 30.09.2015; Ogledov: 7926; Prenosov: 297
Celotno besedilo (2,26 MB) |
10. |
