Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vzgoja in izobraževanje v slovenskem jeziku v Italiji
Maja Melinc Mlekuž, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Opis: Prispevek predstavlja izhodišča za razpravo o jezikovnih smernicah in učnih ciljih v vrtcih in šolah s slovenskim učnim jezikom v Tržaški in Goriški pokrajini ter v večstopenjski šoli s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom v Špetru. Izhaja iz rezultatov kvantitativne raziskave o poteku pouka na daljavo med epidemijo covid-19, izvedene med pedagoškim kadrom, dijaki in starši otrok, ki obiskujejo vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom in dvojezičnim slovensko-italijanskim poukom v Italiji. Izsledke dopolnjuje analiza petnajstih polstrukturiranih globinskih intevjujev z učitelji o didaktično-metodičnih izzivih pri poučevanju učencev, katerih prvi ali primarni jezik ni slovenski, slovenščina pa tudi ni jezik okolja, v katerem živijo.
Ključne besede: slovenski jezik, slovenske šole v Italiji, vzgoja in izobraževanje
Objavljeno v RUNG: 07.11.2022; Ogledov: 1236; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
3.
KAKŠNO VLOGO PRI VZGOJI IMATA AVTORITETA IN EMPATIJA? : RADIO KOPER SVETUJE
Ivana Zajc, radijski ali tv dogodek

Opis: Gost oddaje Borut Marolt ima dolgoletne delovne izkušnje v vzgojno izobraževalnem zavodu, kamor prihajajo mladostniki z vzgojnimi težavami. Kakšno vlogo pri vzgoji imata avtoriteta in empatija? Kako z otrokom zgraditi dober odnos? Ali z nakupovanjem materialnih dobrin starši kupujejo tudi ljubezen otrok? To je le nekaj vprašanj, na katera je odgovoril.
Ključne besede: vzgoja, empatija, Borut Marolt
Objavljeno v RUNG: 08.11.2021; Ogledov: 1518; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Literarno delo in njegov (implicitni) avtor : Vidika literarne vede in šolske prakse
Ivana Zajc, 2016, magistrsko delo

Opis: Vlogo avtorja v literarnem delu najprej preverimo preko kontroverznega koncepta implicitni avtor, pri katerem najprej pokažemo njegovo genezo. Magistrsko delo vsebuje izvirno sintezo rekonceptualizacij implicitnega avtorja, ki je vsebinsko razvrščena glede na osnovne kazalnike: povezava z empiričnim avtorjem in antropomorfnost ter trije vidiki opredeljevanja: vidik literarne produkcije, vidik literarne recepcije, vidik literarnega dela kot fenomena. Ta razdelitev je nastala preko vsebinske analize večine sodobnih in izbranih ključnih starejših razprav na to temo. Sinteza omogoča, da razkrijemo osrednje anomalije teorij, med temi problematično težnjo k simultanemu definiranju vloge avtorja v literarnem delu za vse procese, ki so povezani s književnostjo, hkrati. Posebej izpostavimo tiste teorije, ki koncept opredeljujejo z vidika literarnega bralca: gre za bralčev konstrukt, ki nastane preko znotrajbesedilnih lastnosti in poznavanja zunajbesedilnih dejstev o empiričnem avtorju ter širših kontekstov nastanka literarnega dela, pa tudi kasnejše recepcije literarnega dela. Tako opredeljen koncept je temelj za razpravo o vlogi dejstev o empiričnem avtorju v šolski praksi, pri čemer temeljimo na pouku slovenščine na gimnazijah. Za integriranje znanja o zunajliterarnih kontekstih v znanje o samem literarnem delu je ključno kognitivno branje. Omogoča namreč povezovanje literarnega dela v širše (kulturno-, duhovnozgodovinske in druge) kontekste. Kognitivna naratologija opaža, da bralci besedilno strukturo pripišejo določenemu delovalniku, empirična raziskava literarnega branja z vidika predstav o literarnem avtorju pa kaže, da emotivnih spodbud pri bralcu ne sproža le vsebina literarnega dela, pač pa tudi poznavanje dejstev o implicitnem avtorju. Na temelju sistemske književnodidaktične paradigme z elementi recepcijske zagovarjamo, da temelji spoznavanje avtorja na teh osnovah. Učenčevo zanje o literarnem avtorju ne sme biti ločeno od drugih kontekstualnih elementov produkcije in kasnejše recepcije književnosti. Med temi elementi književnega znanja naj bodo vzročno-posledične in logične povezave, ki jih zagotavlja znanje z(a) razumevanje(m). Dosežemo ga s poukom, kjer je na prvem mestu komunikacija s književnostjo in v katerem usvajanje znanja poteka dejavno % problemsko. Dokument Evropski literarni okvir za učitelje v srednjih šolah (2012) pri spoznavanju sistema književnosti izhaja iz učenčevega zanimanja za literarnega avtorja. Literarna zmožnost, ki jo določa, je tesno speta s književnim znanjem, ki empiričnega avtorja locira v kompleks okoliščin, ki določajo produkcijo in kasnejšo recepcijo literarnega dela. Višje stopnje literarne zmožnosti terjajo problemske obravnave zunajbesedilnih dejstev o literarnem delu, v tesni navezavi s slednjim.
Ključne besede: literarna teorija, implicitni avtor, nakazani avtor, empirični avtor, didaktika književnosti, knjižna vzgoja, kognitivno branje, problemski pouk, magistrsko delo, bolonjski magisteriji
Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 1729; Prenosov: 0

5.
Vzgoja in izobraževanje za varčevanje z energijo se pričenja pri mladih
Drago Papler, 2015, drugi sestavni deli

Ključne besede: vzgoja, izobraževanje, elektroenergetika
Objavljeno v RUNG: 21.05.2020; Ogledov: 2544; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Ustavna pritožba (volitve predstavnika vzgoje in izobraževanja v Državni svet)
Zoran Božič, druga izvedena dela

Opis: Ustavna pritožba na določitev kandidatov za predstavnika vzgoje in izobraževanja (Državna volilna komisija) in na potrditev mandata izvoljenemu kandidatu Zveze za tehnično kulturo Slovenije (Državni svet).
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, volitve, Državna volilna komisija, Državni svet, izvoljeni predstavniki (elektorji)
Objavljeno v RUNG: 06.02.2018; Ogledov: 3510; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Novi učni načrt za pouk književnosti
Zoran Božič, 1993, recenzija, prikaz knjige, kritika

Opis: Kritična analiza novega učnega načrta za pouk slovenščine v gimnazijah.
Ključne besede: učni programi, knjižna vzgoja, srednje šole, učni načrt, književnost, Slovenija, srednja šola, gimnazija
Objavljeno v RUNG: 20.12.2017; Ogledov: 4211; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Pritožba na določitev kabdidatov in izvoljenih predstavnikov za volitve predstavnika vzgoje in izobraževanje v Državni svet
Zoran Božič, druga izvedena dela

Opis: Pritožba z dokazili utemeljuje, zakaj je Državna volilna komisija v nasprotju z določili Zakona o Državnem svetu kot kandidata za predstavnika za vzgojo in izobraževanje določila tudi Toneta Hrovata in Damijana Štefanca.
Ključne besede: Državni svet, vzgoja in izobraževanje, Ustavno sodišče, volitve, elektorji (izvoljeni predstavniki), Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Damijan Štefanc
Objavljeno v RUNG: 13.12.2017; Ogledov: 3973; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Slovenska mladinska literatura z ekološko tematiko
Anja Vogrinc, 2016, magistrsko delo

Opis: Glavni cilj mojega magistrskega dela je bil pripraviti pregleden seznam literarnih besedil z ekološko tematiko, izdelati tipologijo izvirnih slovenskih besedil ter predstaviti značilnosti korpusa teh besedil. V svojem magistrskem delu najprej predstavljam povezavo mladinske književnosti z ekologijo, okoljsko vzgojo in ekokritiko, v nadaljevanju pa se posvečam vprašanju vrednotenja mladinskih besedil z ekološko tematiko. Naredila sem tipologijo pravljic z ekološko tematiko ter analizirala in ovrednotila 22 besedil. Izoblikovala sem lasten model vrednotenja, pri tem pa uporabila spoznanja znanih slovenskih literarnih znanstvenikov (razmerje med spoznavno, etično in estetsko funkcijo po Janku Kosu) ter raziskovalcev mladinske književnosti (jezikovni, vsebinski, likovni, recepcijski, bralno-razvojni kriterij po Igorju Saksidi). Upoštevala sem tudi spoznanja vodilnih ekokritkov (Cheryll Glotfelty, Ursule K. Heise). Sklep svoje magistrske naloge sem zapisala v obliki krajšega pregleda infrastrukture mladinske književnosti, kjer sem predstavila naslednje dejavnike: literarnega proizvajalca (avtorje: Alenko Klopčič, Toma Kočarja, Mojicejo Podgoršek, Jernejo Pavček ter Heleno Kraljič), literarnega sprejemnika (mladi in odrasli bralci), literarne institucije (knjižnice, univerze), literarni trg (založbe: Eko knjigo, Založbo Tolovaj, Založbo Epistola ter Založbo Morfem), literarni repertoar (vsa izdana besedila, zbirke, priporočilni seznami) ter literarni produkt (mladinska književnost, spremljevalni projekti, literarne delavnice).
Ključne besede: Mladinska književnost, besedila z ekološko tematiko, ekologija, okoljska vzgoja, literarno vrednotenje, ekokritika.
Objavljeno v RUNG: 30.08.2016; Ogledov: 6731; Prenosov: 325
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh