Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 246
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Prispevek zunanjih in notranjih virov ogljičnih delcev v različnih tipih stanovanjskih stavb : magistrsko delo
Klemen Levičnik, 2024, magistrsko delo

Opis: Ogljični delci (del PM2,5) pomembno vplivajo na kakovost zraka. Sestavljeni so iz dveh frakcij, črnega ogljika (BC) in organskih delcev in so v večji meri posledica človeških aktivnosti, saj nastajajo pri nepopolnem zgorevanju ogljičnih goriv. Glede na optične lastnosti ločimo črni ogljik (BC), ki najbolj efektivno absorbira svetlobo preko celotnega spektra, in rjavi ogljik (BrC), ki absorbira v UV in modrem delu spektra. Kakovost zraka v notranjih prostorih zavisi od infiltracije delcev iz zunanjega zraka in notranjih virov. V kurilnih sezonah med leti 2021 in 2023 smo na jugovzhodnem delu Ljubljanske kotline merili koncentracije BC v zunanjem in notranjem zraku v treh različnih stanovanjskih stavbah (Novogradnja – NG, Kmečka hiša – KH, Povprečna hiša – SV) in na podlagi optičnih lastnosti določili delež BC iz prometa (%BCFF) in zgorevanja lesa (%BCWB). Preko sočasnih meritev CO2 smo ocenili tesnost stavbnega ovoja. Ugotovili smo, da kurjenje lesa v hladnejših mesecih pomembno vpliva na kakovost zunanjega zraka. Največjo tesnost stavbnega ovoja smo pričakovali pri NG, kjer sklepamo, da onesnažila v stavbo prihajajo preko rekuperacijskega sistema. Kljub temu smo v NG zabeležili najnižje povprečne urne koncentracije BC v notranjem zraku (1 µg/m3, 40 % BC glede na koncentracije v zunanjem zraku). Največjo tesnost stavbnega ovoja smo izmerili pri SV, kjer smo v prvem obdobju zabeležili 1 µg/m3 BC (60 % glede na zunanji zrak) in 1,7 µg/m3 (20 %) v drugem obdobju. Najvišje koncentracije BC smo izmerili v kmečki hiši (4 µg/m3 - 10 % in 2,8 µg/m3 - 60 %), kjer so višje koncentracije posledica slabe tesnosti stavbnega ovoja in prisotnosti intenzivnih notranjih virov delcev. Za vzdrževanje kakovosti zraka v stavbah odsvetujemo uporabo zastarelih kurilnih naprav, priporočeno pa je zračenje okoli poldneva, ko so zunanje koncentracije najnižje. Pri starejših stavbah je smiselna zamenjava dotrajanih oken in vrat, kar bi zmanjšalo potrebo po ogrevanju, pri novogradnjah z rekuperacijskim sistemom pa je smiselno poskrbeti za ustrezno filtriranje zunanjega zraka.
Ključne besede: ogljični aerosoli, črni ogljik, stanovanjske stavbe, viri onesnaženja, zrakotesnost, magistrske naloge
Objavljeno v RUNG: 09.02.2024; Ogledov: 872; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

2.
Prisotnost mikroplastike in njena pestrost v vodnem stolpcu in školjkah klapavicah (Mytilus galloprovincialis) iz školjčišč slovenskega morja
Irma Hostnik, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, katera lokacija v slovenskem morju je najbolj primerna za intenzivno gojenje školjk klapavic (Mytilus galloprovincialis) s stališča prisotnosti mikroplastike in na kateri globini so klapavice najmanj podvržene njenemu vplivu. Analizirali smo mikroodpadke, vključujoč mikroplastiko, v vzorcih morske vode ter školjkah iz školjčišč na Debelem rtiču, Seči in Strunjanu. Morsko vodo smo vzorčili z bencinsko črpalko ter na plovilu filtrirali prečrpano vodo na situ s porami 100 µm (vzorčenje in-situ). Na posameznem vzorčnem mestu smo prečrpali tri paralelne vzorce 1 m3 morske vode na dveh globinah. Skupno smo analizirali filtrate 18 m3 morske vode. Poleg morske vode smo na globini vzorčenja vode odvzeli školjke klapavice, in sicer petdeset školjk na posamezni globini. Analizirali smo torej skupno tristo školjk, sto školjk iz vsakega od treh školjčišč. Prisotnost mikroodpadkov in mikroplastike smo potrdili v vseh vzorcih vode. Z najvišjimi koncentracijami mikroodpadkov je izstopala zgornja vzorčna plast školjčišča na Debelem rtiču. Mikroodpadke smo našli v kar 75,7 % školjk. Najvišje povprečno število mikroodpadkov na školjko smo ugotovili pri školjkah iz školjčišča v Strunjanu.
Ključne besede: mikroplastika, vodna črpalka, školjke, vodni stolpec, morje, koncentracija mikroodpadkov, koncentracija mikroplastike, FTIR
Objavljeno v RUNG: 09.10.2023; Ogledov: 858; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (5,02 MB)

3.
Spremljanje sezonske dinamike bentoških organizmov v dveh visokogorskih jezerih v Julijskih Alpah
Manuel Persoglia, 2023, magistrsko delo

Opis: Cilj projekta je bil ugotoviti podobnosti oz. razlike in sezonsko dinamiko bentoških organizmov v dveh visokogorskih jezerih v Julijskih Alpah, ki ležita na različni nadmorski višini: Rabeljsko jezero (969 m n. m.) – Italija in Krnsko jezero (1391 m n. m.) – Slovenija. Vzorčenje je potekalo po metodi »kick sampling« s pomočjo ročne mreže za zbiranje vodnih nevretenčarjev v vodi do globine približno 0,5 m in okoli 2 m od obale jezera, odvisno od oblike in sestave jezerskega dna. Vzorčenje je potekalo na različnih podlagah, da je bilo zajetih čim več mikrohabitatov. Končni cilj projekta je bil prikazati dinamiko posameznih vrst vodnih nevretenčarjev glede na sezono. Hkrati smo iskali razlike v vrstni sestavi in pogostosti živali med obema jezeroma. V petih vzorčevalnih obdobjih med letoma 2021 in 2022 smo na osmih različnih mestih nabrali 40 vzorcev. Skupno je bilo najdenih 330 osebkov bentoških organizmov iz enajstih družin, ki smo jih uvrstili v osem višjih taksonov, in sicer Diptera (dvokrilci), Ephemeroptera (enodnevnice), Gastropoda (polži), Megaloptera (velekrilci), Odonata (kačji pastirji), Oligochaeta (maloščetinci), Plecoptera (vrbnice), Trichoptera (mladoletnice). Najbolj prisotni sta bili skupini dvokrilcev in maloščetincev.
Ključne besede: Visokogorska jezera, bentoški organizmi, Julijske Alpe, Rabeljsko jezero, Krnsko jezero
Objavljeno v RUNG: 30.08.2023; Ogledov: 808; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

4.
Optimizacija naravnega prezračevanja v enodružinski hiši s povišano koncentracijo radona
Tanja Buh, 2022, magistrsko delo

Opis: Radon (222Rn) je naravni radioaktivni plin, ki ob daljši izpostavljenosti pri človeku poveča tveganje za nastanek pljučnega raka. V stavbe vstopa 222Rn preko stavbnega ovoja, ki je v stiku z zemljino, zato je njegova koncentracija v zraku stavb odvisna od koncentracije v talnem zraku, kakovosti gradnje, meteoroloških dejavnikov in prezračevanja (naravno ali mehansko). Za raziskavo smo izbrali dve sosednji stanovanjski stavbi: (i) novejšo naseljeno z dobro zrakotesnostjo stavbnega ovoja in (ii) starejšo nenaseljeno s slabšo zrakotesnostjo stavbnega ovoja. V obeh stavbah smo v obdobju april–december 2021 merili koncentracije 222Rn, v novejši stavbi pa smo s pomočjo simulacije optimizirali prezračevanje. Najprej smo izvedli tridnevne (tj. kratkotrajne) kontinuirne meritve koncentracije 222Rn v izbranih prostorih obeh stavb. Na osnovi rezultatov smo izbrali prostore za nadaljnje meritve, in sicer v novejši (študentsko sobo, dnevno sobo in klet) in v starejši stavbi (kopalnico), kjer smo izvedli večtedenske (t.i. dolgotrajne) kontinuirne meritve koncentracije 222Rn v vseh letnih časih. Ugotovili smo, da so povprečne letne koncentracije 222Rn v novejši stavbi pod referenčno mejo 300 Bq/m3 (študentska soba 179±63 Bq/m3, dnevna soba 114±35 Bq/m3) ter povišane v kleti (1038±477 Bq/m3) in v starejši stavbi (1927±1461 Bq/m3). V nadaljevanju je bil poudarek raziskave na študentski sobi, kjer smo jeseni in pozimi, sočasno s koncentracijo 222Rn, kontinuirno merili še koncentracijo CO2 in spremljali pogostost in trajanje naravnega prezračevanja (odpiranje balkonskih vrat). Kljub pogostemu prezračevanju, so v obeh letnih časih zgodaj zjutraj koncentracije 222Rn večkrat presegle 250 Bq/m3, koncentracije CO2 pa 2000 ppm. Koncentracije 222Rn in CO2 smo nato še simulirali v programu CONTAM 3.4.0.1 z različnimi načrtovanimi stopnjami prezračevanja (DVR). Kriterij, ki smo ga pri tem upoštevali je bil, da koncentraciji 222Rn in CO2 ne presežeta mejne vrednosti (100 Bq/m3 za 222Rn in 1000 ppm za CO2). Jeseni smo ta pogoj dosegli pri 25,0 m3/h (0,5/h) za 222Rn in 69,9 m3/h (1,4/h) za CO2. Pozimi tega pogoja nismo mogli doseči za 222Rn niti z DVR 89,9 m3/h (1,8/h), za CO2 smo ga zagotovili pri DVR 69,9 m3/h (1,4/h). Ker tako visoke stopnje izmenjav zraka težko dosežemo z naravnim prezračevanjem, smo predlagali vgradnjo prezračevalnega sistema. Izračunali smo še letno efektivno dozo, ki jo zaradi 222Rn in produktov v zraku prejme oseba v študentski sobi (4 mSv), ki je višja od povprečne efektivne doze v svetovnem merilu (1,15 mSv/leto). Povišana efektivna doza še dodatno potrjuje smiselnost vgradnje prezračevalnega sistema.
Ključne besede: radon, ogljikov dioksid, stanovanjska stavba, prezračevanje, efektivna doza, simulacija
Objavljeno v RUNG: 10.08.2022; Ogledov: 2457; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

5.
Analiza vpliva izkušenj in znanja na odnos različnih interesnih skupin prebivalcev Slovenije do rjavega medveda ter način poročanja medijev o tej vrsti
Ana Petrič, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem raziskovala, kakšen odnos do rjavega medveda imajo različne interesne skupine prebivalcev Slovenije na območjih, kjer imajo reden stik z medvedom ter tiste iz območij, na katera medved le redko zaide. Interesne skupine sem razdelila na: lovce in naravovarstvenike ter kmete in čebelarje. Zanimalo me je splošno znanje članov vsake od teh interesnih skupin o medvedih. Poleg tega sem želela ugotoviti, kakšen je njihov odnos do njega ali podpirajo njegovo varovanje ter kje dobijo največ informacij o njem. V nasprotju s pričakovanji so ciljne skupine na obeh območjih pokazale dobro poznavanje in tudi pozitiven odnos do te zveri. Skupine so v veliki meri izražale tudi spoštovanje do rjavega medveda ter menile, da je dobro, da medvedi živijo v Sloveniji, saj so znak neokrnjene narave in jih je potrebno ohraniti za prihodnje generacije. Manjši odklonilen odnos do medveda sem zasledila med kmeti in čebelarji, izrazitejši je bil izven območja. Naravovarstveniki in lovci so največ informacij dobili preko interneta, kmetje in čebelarji pa preko televizije in interneta. Vsi anketirani so trdili, da medijske vsebine delno vplivajo na njihovo mnenje o rjavem medvedu. Da bi ugotovila vpliv medijev na odnos do medveda, sem preverjala tudi način pisanja člankov o rjavem medvedu v nacionalnem dnevnem časopisu Delo. V večini časopisnih člankov sem zasledila nevtralno oz. objektivno poročanje, manj je bilo člankov z negativnim in najmanj s pozitivnim načinom poročanja.
Ključne besede: Rjavi medved, poročanje medijev, odnos do medveda, informiranost o rjavem medvedu.
Objavljeno v RUNG: 20.07.2020; Ogledov: 3227; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

6.
Staranje nitrogvajakola pod vplivom sončne svetlobe
Ajda Delić, 2020, magistrsko delo

Opis: Nitrogvajakoli so rumeno obarvane spojine, ki prispevajo k absorpciji rjavega ogljika v ozračju. Na podnebje vplivajo z absorbiranjem svetlobe v bližnjem UV in vidnem delu spektra, saj po absorpciji sproščajo toploto, kar vodi v ogrevanje ozračja. Poleg tega imajo škodljiv vpliv tudi na ekosistem. Prisotnost v ozračju in njihovi mehanizmi nastanka so že raziskani, mehanizmi razpadanja v vodni fazi ozračja pa so malo znani. V tem delu smo raziskali, kako sončna svetloba vpliva na staranje nitrogvajakolov v ozračju. Z uporabo fotospektroskopije smo najprej proučili spektroskopske lastnosti vodnih raztopin gvajakola, 4-nitrogvajakola, 5-nitrogvajakola in dinitrogvajakola ter kako nanje vpliva pH. Preiskovani nitrogvajakoli v vidnem delu spektra močno absorbirajo le pri visokih pH, dinitrogvajakol pa zaradi nekoliko nižjega pKa absorbira tudi že pri rahlo kislih pH vrednostih. pH raztopin 4-nitrogvajakola in 5-nitrogvajakola različnih koncentracij smo pred fotolizo prilagodili na vrednost atmosferskih vod (pH okoli 5), nato pa smo jih izpostavili sončnemu simulatorju z močjo enega sonca. Produkte fotorazgradnje smo ločili in identificirali s tekočinsko kromatografijo sklopljeno s pretočnim spektrometrom in tandemskim masnim spektrometrom (LC-UV/Vis-MS/MS). Fotorazgradnja nitrogvajakolov poteka zelo počasi. Najdeni produkti imajo ohranjen aromatski obroč in eno ali več nitro skupin (dinitrogvajakol, 4-nitrokatehol). Zaključimo lahko, da so nitrogvajakoli v vodni fazi ozračja obstojni, absorbirajo v širokem območju pH vrednosti in s svojimi absorpcijskimi lastnostmi skupaj s produkti fotorazgradnje prispevajo k vplivu rjavega ogljika na podnebje.
Ključne besede: Rjavi ogljik, nitrogvajakol, fotorazpad, spektroskopske lastnosti, vpliv pH, identifikacija produktov, LC-UV/Vis-MS/MS
Objavljeno v RUNG: 03.06.2020; Ogledov: 3822; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

7.
OSNUTEK STRATEGIJE ZA PREHOD MESTNE OBČINE NOVA GORICA DO OBČINE BREZ ODPADKOV
Mateja Pečnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so opisane različne poti, po katerih občine pri ravnanju z odpadki poskušajo doseči stanje brez odpadkov – BO (angl. Zero Waste). Prikazano je, s kakšnimi pristopi, ukrepi in vlaganji so nekatere občine uvajale strategijo brez odpadkov ter kakšne učinke so pri tem dosegale. Nadalje so predstavljene skladnosti zakonske ureditve s sistemom brez odpadkov oziroma kje in kakšna so neskladja. V nadaljevanju se naloga nanaša na stanje sistema ravnanja z odpadki v Mestni občini Nova Gorica (MONG) in drugih goriških občinah. Primerjani so podatki o zbranih količinah odpadkov in njihovi končni uporabi, kar je kasneje uporabljeno v primerjavi z nekaterimi občinami, ki uvajajo sistem BO. Upoštevani so podatki o učinkovitosti ločenega zbiranja odpadkov na območju delovanja Komunale Nova Gorica, d. d. Izpostavljeni so obstoječi ukrepi in primeri dobrih praks ponovne uporabe. Na osnovi intervjujev in analize izpolnjenih anket je ocenjena pripravljenost skupnosti za aktivno vključitev, ki je potrebna za prehod občine na strategijo BO pri ravnanju z odpadki. Končni korak zajema uporabo zbranih podatkov za pripravo predloga strategije, po kateri bi MONG lahko dosegla stanje brez odpadkov. Predlog obsega ukrepe, njihovo časovno razporeditev, zahteve ukrepov in njihov učinek pri doseganju ciljev. Ocenjene so možnosti za razvoj »zelenih« delovnih mest ter drugi posredni učinki.
Ključne besede: Komunala Nova Gorica d. d., brez odpadkov, MONG, zakonodaja.
Objavljeno v RUNG: 04.03.2020; Ogledov: 4209; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (3,71 MB)

8.
OBDELAVA ODPADNIH VODA NA ZAVAROVANIH OBMOČJIH NARAVE V SLOVENIJI: TRENUTNO STANJE IN MOŽNOSTI RAZVOJA
Petra Gerbec, 2019, magistrsko delo

Opis: Za obdelavo odpadnih voda so na voljo različni sistemi, različen pa je tudi njihov okoljski odtis. V nalogi smo se osredotočili na obdelavo odpadnih voda na varovanih območjih narave v slovenskem visokogorju in sredogorju z uporabo decentraliziranih sistemov. Z analizo življenjskega cikla produkta (LCA) smo ovrednotili okoljski vpliv treh decentraliziranih sistemov: sistem Sanbox z rastlinsko čistilno napravo (RČN), sekvenčni šaržni reaktor (SBR) in kompostno stranišče. Med seboj smo primerjali sistema Sanbox z RČN in SBR ter ugotovili, da ima sistem Sanbox z RČN pri vseh vplivnih kategorijah bistveno večji vpliv od sistema SBR. Kompostno stranišče v primerjavo ni bilo vključeno, ker pri njem odpadne vode ne nastajajo. Opravljena analiza LCA je razkrila, da je to področje slabo kontrolirano in potrebno izboljšav. V okviru naloge smo analizirali tudi okoljske obremenitve, ki jih predstavljajo planinske koče v slovenskem visokogorju in sredogorju. Na podlagi posredovanih podatkov o parametrih vode na iztoku iz čistilnih naprav planinskih koč ni bilo mogoče podati jasnih zaključkov zaradi precejšnjih nihanj vrednosti parametrov med posameznimi vzorčenji. Za namen pridobitve mnenja obiskovalcev planinskih koč smo sestavili tudi vprašalnik. Rezultati vprašalnika so pokazali, da bi bilo potrebno po mnenju uporabnikov sanitarne sisteme v planinskih kočah izboljšati.
Ključne besede: Odpadne vode, okoljski odtis, LCA, varovana območja narave, Sanbox, kompostno stranišče, rastlinska čistilna naprava
Objavljeno v RUNG: 10.12.2019; Ogledov: 4889; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

9.
Prisotnost biokontrolne aktivnosti pri kvasovkah, osamljenih iz vinogradniškega okolja
Urban Česnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Opravili smo dve hitri molekularni tehniki za identifikacijo enoloških kvasovk, ki so bile izolirane iz vinogradov z ekološko in intergrirano pridelavo grozdja. Najprej smo določili 15 Saccharomyces kvasovk s pomočjo analize multipleks PCR med zbranimi 131 izolati, nato smo s pomočjo ribotipizacije ITS določili približno 98 kvasovk do nivoja vrste, ki so bile potrjene tudi s sekvenciranjem regije ITS. Določili smo 16 vrst vinskih kvasovk: Hanseniaspora uvarum, H. valbyensis, H. opuntiae / H. uvarum, Lachancea thermotolerans, Candida tropicalis, Candida sp. / Starmerella sp., Metschnikowia pulcherrima, Pichia kudriavzevii, P. terricola, P. kluyveri, Wickerhamomyces anomalus, Kodamaea ohmeri, S. bacillaris, Saccharomyces cerevisiae, Saturnispora diversa in Torulaspora delbrueckii. Ugotovili smo, da so najdene kvasovke običajne naseljevalke grozdne mikroflore ter da je način pridelave grozdja vplival na pojavljanje določenih vrst v obravnavanih vinogradih. Nadalje smo testirali kvasovke na tvorbo sideroforov, tvorbo protiglivnih hlapnih organskih spojin (HOS), hidrolitično aktivnost in toleranco kvasovk na fungicide, kot so baker, iprodion, fluazinam ter kombinacijo ciprodinil / fludioksonil. Za kvalitativno detekcijo hidrolitične aktivnosti smo uporabili presejalne teste na osnovi trdnega gojišča z dodanim hitinom ali β-D-glukozidi kot substratom in ugotovili, da je veliko testiranih kvasovk sposobnih proizvajati litične encime, ki bi lahko bili odgovorni za razgradnjo celičnih sten fitopatogenih gliv in potencialno sposobni proizvajati HOS s hidrolizo grozdnih glikozidov zaradi prisotnosti β-glukozidaz. Prav tako smo opazili, da so te encimske aktivnosti običajno odvisne od seva. Na splošno so kvasovke tudi tolerantne na testirane fungicide. Ugotovili smo tudi, da je odpornost biofungicidnih kvasovk na fungicide koristna lastnost za razvoj biofungicidov v prihodnosti pri aplikacijah v strategijah z zmanjšanim vnosom pesticidov.
Ključne besede: Kvasovka, biološki nadzor, fitopatogen, Botrytis cinerea, vinogradništvo
Objavljeno v RUNG: 01.12.2019; Ogledov: 4487; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

10.
UPORABA NARAVNIH SLEDIL ZA DOLOČANJE ZNAČILNOSTI KRAŠKIH IZVIROV NA OBROBJU PLANINSKEGA POLJA (JZ Slovenija)
Teja Melinc, 2019, magistrsko delo

Opis: Izvir Malenščica je pomemben vir oskrbe s pitno vodo za približno 21.000 prebivalcev v občinah Postojna in Pivka. Poleg izvira Unice je eden od dveh večjih kraških izvirov na južnem robu Planinskega kraškega polja v jugozahodni Sloveniji. Oba izvira se polnita iz kompleksnega kraškega sistema, za katerega je značilna izmenjava med površinskim in podzemnim tokom. Pri določanju značilnosti kraških izvirov smo uporabili metodo sledenja z naravnimi sledili, ki vključuje merjenje naravnih lastnosti vode, kot so pretok, temperatura, električna prevodnost in kemijska sestava vode v različnih točkah znotraj kraškega vodonosnega sistema in pri tem merimo spreminjanje teh parametrov s časom ob različnih hidroloških pogojih. Za preučevanje in obdelavo teme magistrske naloge smo imeli štiri skupine podatkov, ki smo jih predhodno zbrali in ustrezno obdelali. Prva skupina je zajemala podatke merjenja specifične električne prevodnosti v 30-minutnih intervalih v obeh izvirih ter ponikalnicah Pivka in Rak v njunem prispevnem zaledju za obdobje od 15. 10. 2016 do 4. 1. 2017, ko so hidrološke razmere variirale od nizke do visoke vodne gladine in nato spet v bolj suho obdobje konec leta 2016. Druga skupina je zajemala podatke občasnih osnovnih kemijskih analiz ter analiz kovin za izvir Malenščica za daljše obdobje, in sicer od 17. 4. 2007 do 10. 10. 2017. Tretja skupina podatkov predstavlja rezultate analize kemijskih in mikrobioloških podatkov v obeh izvirih in obeh ponikalnicah med vodnim valom za obdobje od 7. 9. 2017 do 3. 10. 2017. Četrti sklop podatkov pa spet zajema za vse štiri lokacije rezultate, pridobljene v sklopu izdelave magistrske naloge, z izvedbo podrobnega vzorčenja in kemijsko analizo vzorcev v času vodnega vala za obdobje od 10. 5. 2019 do 15. 5. 2019. Primerjava različnih skupin podatkov za štiri vzorčevalna mesta (Malenščica, Unica, Rak in Pivka) je omogočila boljše razumevanje odnosov med različnimi deli zaledja in spreminjanja njihovih deležev pri napajanju obeh izvirov ob različnih hidroloških razmerah. Na osnovi določitve časovnih zamikov med vrhovi in doli krivulj specifične električne prevodnosti smo tudi ocenili navidezne hitrosti toka podzemne vode med ponikalnicami in izviri. Na podlagi primerjave sprememb fizikalnih, kemijskih in mikrobioloških parametrov za različne padavinske in hidrološke razmere izvirov in vodnih tokov v njunem zaledju smo lahko sklepali o značilnostih pretakanja podzemne vode v obravnavanem kraškem vodonosniku.
Ključne besede: Naravna sledila, kras, Planinsko polje, vodni vir, fizikalni in kemijski parametri, mikrobiološki parametri.
Objavljeno v RUNG: 25.11.2019; Ogledov: 4287; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh